Metalurško-kemična industrija Celje, d. d.
Kidričeva 26, SI-3001 Celje, Slovenija
Letno poročilo
družbe Cinkarna Celje, d. d.,
za leto 2022
Marec 2023
1
Kazalo vsebine
Poudarki iz poročila ................................................................................................................................. 6
Pismo Uprave ........................................................................................................................................ 12
Poročilo Nadzornega sveta Cinkarne Celje, d. d. ................................................................................... 15
Poročilo revizijske komisije Nadzornega sveta o delu v letu 2022 in preveritvi letnega poročila
Cinkarne Celje, d. d., za leto 2021 ..................................................................................................... 16
Notranje revizijsko poročilo .................................................................................................................. 19
Pomembni dogodki ............................................................................................................................... 20
Predstavitev družbe Cinkarna Celje, d. d. .............................................................................................. 21
Naše dejavnosti ................................................................................................................................. 22
Prisotnost na trgu .............................................................................................................................. 24
Organizacijska struktura .................................................................................................................... 25
Izjava o upravljanju družbe ................................................................................................................... 26
Prejemki članov organov vodenja in nadzora ................................................................................... 27
Kodeks upravljanja javnih delniških družb ........................................................................................ 28
Kodeks etičnega ravnanja in dela ...................................................................................................... 29
Politika raznolikosti ........................................................................................................................... 29
Spoštovanje človekovih pravic .......................................................................................................... 30
Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu ......... 30
Boj proti korupciji in podkupovanju .................................................................................................. 30
Sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom računovodskega poročanja
........................................................................................................................................................... 30
Podatki o delovanju skupščine družbe s pristojnostmi, pravicah delničarjev in njihovem
uveljavljanju ...................................................................................................................................... 31
Prepoznavanje in upravljanje vplivov ................................................................................................ 32
Izjava o nefinančnem poslovanju .......................................................................................................... 34
Poročilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in naložbah Cinkarne Celje, d. d., za leti
2021 in 2022 ...................................................................................................................................... 36
Delež prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi
s taksonomijo ................................................................................................................................ 36
Delež naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi
dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo ....................................................................................... 38
Delež naložb v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi
dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo ....................................................................................... 39
Strateške usmeritve ............................................................................................................................... 41
Plan za leto 2023 ............................................................................................................................... 41
Izvedene in načrtovane naložbe ........................................................................................................ 42
Analiza rezultatov in poslovanja ............................................................................................................ 46
Prodaja .............................................................................................................................................. 46
2
Poslovni izid ....................................................................................................................................... 49
Delnice – njihova vrednost in promet ............................................................................................... 49
Dividende........................................................................................................................................... 50
Odhodki in stroški .............................................................................................................................. 50
Sredstva in viri ................................................................................................................................... 52
Upravljanje tveganj in priložnosti .......................................................................................................... 55
Korporativna tveganja, ki smo jih prepoznali v letu 2022 ................................................................. 60
Integriran sistem vodenja ...................................................................................................................... 72
Notranje presoje ................................................................................................................................ 72
Zunanje presoje ................................................................................................................................. 73
Finančni in pravni skrbni pregledi ..................................................................................................... 73
Informacijska varnost ........................................................................................................................ 73
Trajnostni razvoj .................................................................................................................................... 75
O trajnostnem poročilu ..................................................................................................................... 75
Področja prioritetnih trajnostnih aktivnosti družbe Cinkarna Celje glede na trajnostne cilje
Združenih narodov do leta 2030 ....................................................................................................... 76
Cilji na področju trajnostnega razvoja v letu 2022 ............................................................................ 79
Kemijska industrija – ključna panoga zelenega prehoda .................................................................. 79
Trajnostni izzivi in priložnosti industrije titanovega dioksida ........................................................... 81
Bolj zelena proizvodnja kemikalij .................................................................................................. 81
Responsible Care ........................................................................................................................... 81
Ekološki odtis TiO
2
izdelkov ........................................................................................................... 82
Okoljski odtis barv in premazov, ki vsebujejo TiO
2
........................................................................ 82
Uredba REACH ............................................................................................................................... 82
Varnost titanovega dioksida za zdravje ......................................................................................... 82
Trajnostna uporaba ....................................................................................................................... 83
Titanov dioksid kot pospeševalec prehoda v zeleno ekonomijo ................................................... 83
Članstvo v združenjih ......................................................................................................................... 84
Odnosi z deležniki .............................................................................................................................. 85
Vključevanje deležnikov ................................................................................................................ 85
Matrika pomembnosti ................................................................................................................... 87
Odnosi z zaposlenimi ......................................................................................................................... 90
Kolektivne pogodbe ....................................................................................................................... 93
Prejemki in svoboda združevanja .................................................................................................. 93
Dodatno pokojninsko zavarovanje in druge bonitete ................................................................... 94
3
Varovanje osebnih podatkov ......................................................................................................... 94
Izobraževanje in razvoj kompetenc zaposlenih ............................................................................. 94
Aplikacija Moja Cinkarna ............................................................................................................... 96
Interno glasilo Cinkarnar ............................................................................................................... 96
Odprta vrata delavskega direktorja ............................................................................................... 96
Anketa o zavzetosti in zadovoljstvu zaposlenih ............................................................................ 96
Varnost in zdravje pri delu ................................................................................................................ 97
Poškodbe pri delu .......................................................................................................................... 99
Absentizem 101
Covid-19 101
Ocena tveganja za delovna mesta ............................................................................................... 101
Vključevanje zaposlenih .............................................................................................................. 101
Promocija zdravja na delovnem mestu ....................................................................................... 102
CC um za številne izboljšave ........................................................................................................ 102
Odnosi z dobavitelji ......................................................................................................................... 103
Ocenjevanje dobaviteljev ............................................................................................................ 103
Odnosi s kupci.................................................................................................................................. 105
Izdelki z visoko dodano vrednostjo ............................................................................................. 105
Označevanje ................................................................................................................................ 106
Anketa o zadovoljstvu kupcev ..................................................................................................... 107
Odnosi z lokalno skupnostjo ............................................................................................................ 108
Sponzorstva in donacije ............................................................................................................... 108
Sodelovanje s šolami ................................................................................................................... 109
Dan odprtih vrat .......................................................................................................................... 109
Prostovoljstvo med zaposlenimi.................................................................................................. 110
Komuniciranje z javnostjo ........................................................................................................... 110
Sprejemanje in reševanje pritožb javnosti .................................................................................. 111
Naš pristop do okolja ....................................................................................................................... 112
Politika zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ............................. 113
Politika preprečevanja večjih nesreč in zmanjševanja njihovih posledic .................................... 113
Okoljsko komuniciranje, vprašanja in pritožbe ........................................................................... 113
Cilji in ukrepi ................................................................................................................................ 113
Skladnost in standardi ................................................................................................................. 114
Ekološki monitoring ..................................................................................................................... 114
4
Program odgovornega ravnanja .................................................................................................. 114
Skrbni okoljski pregled ................................................................................................................ 114
Ecovadis sustainability rating ...................................................................................................... 114
Obvladovanje sistema HACCP ..................................................................................................... 114
Upravljanje s surovinami ................................................................................................................. 114
Raba surovin ................................................................................................................................ 115
Embalažni materiali ..................................................................................................................... 116
Reciklirani vhodni materiali ......................................................................................................... 117
Ponovno uporabljeni materiali .................................................................................................... 117
Proizvodnja stranskih produktov ................................................................................................. 119
Ravnanje z odpadki .......................................................................................................................... 120
Upravljanje z energijo ...................................................................................................................... 122
Raba energije ............................................................................................................................... 123
Vlaganje v obnovljive vire energije .............................................................................................. 127
Projekt Toplotna bilanca proizvodnje titanovega dioksida ......................................................... 128
Investicije za razogljičenje ........................................................................................................... 128
Emisije v zrak ................................................................................................................................... 129
Ogljični odtis podjetja .................................................................................................................. 129
Ogljični odtis nosilnega proizvoda ............................................................................................... 130
Monitoring emisij v zrak .............................................................................................................. 131
Projekt Čistilna naprava za taljenje žvepla .................................................................................. 133
Upravljanje voda.............................................................................................................................. 134
Skrb za vodne vire ....................................................................................................................... 134
Projekt Celovito obvladovanje vod .............................................................................................. 135
Ravnanje z odpadnimi vodami .................................................................................................... 135
Vpliv odpadnih voda na naravno okolje ...................................................................................... 136
Biotska raznovrstnost ...................................................................................................................... 137
Vpliv na biotsko raznovrstnost .................................................................................................... 138
Projekt za oživljanje stare struge ................................................................................................. 138
Računovodsko poročilo ....................................................................................................................... 139
Računovodski izkazi ......................................................................................................................... 139
Zgoščen izkaz finančnega položaja družbe .................................................................................. 139
Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 1. do 31. 12. ................................................................. 141
Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. 1. do 31. 12. ..................................... 142
5
Izkaz gibanja kapitala in ugotovitev bilančnega dobička ............................................................. 143
Izkaz denarnih tokov.................................................................................................................... 145
Pojasnila k računovodskim izkazom ............................................................................................ 146
Pomembnejši poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega obdobja ................................. 203
Poročilo neodvisnega revizorja ........................................................................................................... 204
Skupščina podjetja/struktura kapitala ................................................................................................ 210
Izjava članov poslovodstva in oseb, odgovornih za sestavo letnega poročila .................................... 211
Kultura podjetja ................................................................................................................................... 212
Kazalniki poročanja v skladu s standardi GRI ...................................................................................... 213
Uvod
6
Poudarki iz poročila
Naše poslovanje temelji na kakovosti in odgovornosti
Čisti dobiček v letu 2022 je bil 43.396.465 EUR, kar je 31 % več od preteklega leta.
18 % višja realizacija prodaje v letu 2022.
Proizvodnja in trženje pigmenta titanovega dioksida predstavlja 80 % celotne realizacije.
V deležu vrednostne prodaje po trgih glavnino predstavlja prodaja na trgu EU, to je cca 83 %.
Zaposlenim omogočamo osebni in strokovni razvoj
775 zaposlenih v letu 2022, kar je 2,3 % manj kot v letu 2021.
155 koristnih predlogov zaposlenih za izboljšave poslovnih in tehnoloških procesov.
Varnost in zdravje zaposlenih pri delu sta naši prioriteti
V letu 2022 smo namenili 15 % več sredstev za ukrepe varnosti in zdravja pri delu od preteklega
leta.
Število poškodb na delovnem mestu se manjša in je v letu 2022 znašalo 0,9 poškodbe na 100
zaposlenih, kar je za 0,3 poškodbe pri delu na 100 zaposlenih manj kot leto pred tem.
6,9 % manj poškodb pri delu na 1.000 zaposlenih glede na petletno povprečje v kemijski panogi in
0,7 % manj od povprečja v Sloveniji (podatki NIJZ 2017–2022).
Vlagamo v lokalno okolje in spodbujamo ustvarjalnost
Za sponzorstva in donacije smo namenili 755.725 evrov, kar je cca 16 % več kot v letu 2021.
95 % sponzorskih in donatorskih sredstev namenimo športnim klubom in društvom.
Mlade v regionalnem okolju v okviru natečajev že 15 let ozaveščamo o pomenu kemije za
družbeno in naravno okolje.
Skrbno upravljamo z vsemi prepoznanimi vplivi na okolje
Del skupine Program odgovornega ravnanja smo že 24 let.
Na strehe naših objektov v Celju smo umestili dve sončni elektrarni v skupni moči 1,5 MWp.
11 % skupne količine vode, ki jo porabimo za proizvodnjo titanovega dioksida, recikliramo ali
ponovno uporabimo.
Proizvedli smo 2,9 % več stranskega produkta bele sadre kot preteklo leto.
Uvod
7
Družbeni odtis Cinkarne Celje, d. d.
Cinkarna Celje, d. d.
2022 (v EUR)
Trošarine*
104.787
Prispevki URE, SPTE in OVE
430.286
Članarine
48.490
DDV, carina, dajatve ob uvozu
18.835.899
Dajatve od prejemkov fizičnim osebam
12.222.524
Davek od dohodkov pravnih oseb
8.789.599
Okoljske dajatve**
101.373
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), vodni prispevki
868.320
Takse na pretovor
773.243
Donacije in sponzorstva
755.725
Skupaj
42.930.246
* Podatki za trošarine za ekvivalentno enoto na enoto izdelka (EE) v obdobju 2018–2022 so ocenjeni na osnovi količinske
dobave EE.
** Med okoljske dajatve je vključena tudi taksa CO
2
.
Uvod
8
Zgoščen prikaz poslovanja in alternativnih meril uspešnosti
Cinkarna Celje, d. d., za prikaz uspešnosti preteklega poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti
(APM), kot jih opredeljuje ESMA. V letu 2021 smo revidirali poročane kazalnike v skladu s smiselnostjo
interpretacije glede na prakso v panogi titanovega dioksida in odsotnost dolga v izkazu finančnega stanja. Izbrana
merila poslovanja razkrivajo uspešnost in učinkovitost poslovanja družbe v oziru cikličnosti pigmentne industrije.
Poslovanje v 000 EUR
2022
2021
2020
2019
2018
Prihodki od prodaje
227.153,12
192.462,10
172.386,90
172.587,00
163.960,90
Dobiček iz poslovanja (EBIT)
1
53.175,64
39.976,60
22.534,40
25.726,90
36.408,50
Dobiček iz poslovanja, povečan za
amortizacijo (EBITDA)
2
65.326,33
51.258,00
32.467,20
32.296,30
48.580,70
Čisti poslovni izid
43.396,47
33.227,10
18.950,70
21.436,40
30.558,20
Nekratkoročna sredstva (konec
obdobja)
108.559,53
110.511,61
110.888,70
107.753,80
107.594,10
Kratkoročna sredstva (konec obdobja)
142.388,47
131.373,20
100.251,70
100.516,50
106.067,40
Kapital (konec obdobja)
209.010,15
190.165,80
174.820,90
170.806,10
173.925.50
Nekratkoročne obveznosti (konec
obdobja)
18.831,72
23.273,00
20.876,40
22.578,00
27.763,30
Kratkoročne obveznosti (konec
obdobja)
23.106,14
28.446,00
15.442,00
14.886,20
11.407,40
Investicije
10.546,50
11.325,40
12.233,00
11.956,00
22.608,30
Kazalniki
Delež EBIT v prihodkih od prodaje
0,23
0,21
0,13
0,15
0,22
Delež EBITDA v prihodkih od prodaje
0,29
0,27
0,19
0,19
0,30
Čisti dobiček v prihodkih od prodaje
(ROS)
19,11
17,26
10,99
12,42
18,64
Donosnost kapitala (ROE)
3
21,74
21,40
12,50
14,70
21,70
Donosnost sredstev (ROA)
4
17,61
14,70
9,00
10,20
14,10
Dodana vrednost na zaposlenega
5
131.431
106.181
78.729
80.896
90.150
Število zaposlenih
1
Razlika med prihodki in odhodki iz poslovanja.
2
Razlika med prihodki in odhodki iz poslovanja, povečana za amortizacijo. Odraža uspešnost poslovanja.
3
Čisti dobiček/povprečno stanje lastniškega kapitala v obdobju. Kazalnik odraža učinkovitost družbe pri ustvarjanju čistega
poslovnega izida glede na kapital. Donos na kapital je tudi kazalnik uspešnosti poslovodstva pri povečanju vrednosti družbe
za lastnike.
4
Čisti dobiček/povprečno stanje sredstev v obdobju. Kazalnik odraža učinkovitost družbe pri ustvarjanju čistega poslovnega
izida glede na sredstva. Donos na sredstva je tudi kazalnik uspešnosti poslovodstva pri učinkovitosti uporabe sredstev za
ustvarjanje dobička.
5
Poslovni izid iz poslovanja, povečan za amortizacijo in stroške dela, deljeno s povprečnim številom zaposlenih po vštetih
urah. Kazalnik produktivnosti, ki odraža, kakšna je povprečna novoustvarjena vrednost na zaposlenega v Cinkarni Celje.
Uvod
9
Poslovanje v 000 EUR
2022
2021
2020
2019
2018
Konec leta/obdobja
775
793
824
846
908
Povprečje konec leta/obdobja
776
801
838
874
905
Podatki o delnici *
Skupno število delnic
8.079.770
8.079.770
8.079.770
8.079.770
8.146.260
Število lastnih delnic
264.650
264.650
219.510
106.520
21.490
Število delničarjev
2.321
2.077
1.920
1.920
2.078
Čisti poslovni izid na delnico v EUR
6
5,37
4,11
2,35
2,65
3,78
Dividendna donosnost
7
10 %
9 %
11 %
13 %
13 %
Bruto dividenda na delnico v EUR
3,19
2,10
1,70
2,83
2,65
Tečaj delnice konec obdobja v EUR
23,00
25,90
17,80
18,75
18,10
Knjigovodska vrednost delnice v EUR
8
25,87
23,54
21,64
21,18
21,35
Tržna kapitalizacija v 000 EUR (konec
obdobja)
185.834,71
209.266,04
143.819,91
151.495,69
147.447,30
* Za pretekla obdobja preračunana cepitev delnice.
6
Čisti dobiček/skupno število izdanih delnic.
7
Višina dividende/vrednosti delnice (na dan skupščinskega sklepa).
8
Kapital konec obdobja/skupno število izdanih delnic.
Uvod
10
Titanov dioksid kot pospeševalec prehoda v zeleno
V letu 2022 smo proizvedli 64.366 ton pigmentnega titanovega dioksida (RC), ki je naš nosilni proizvod,
kar predstavlja 1 odstotek več kot leto pred tem.
Okoljske in zdravstvene koristi titanovega dioksida
Uvod
11
Pomaga ustvariti prosojne sončne celice
• Proizvodnja prvih prosojnih sončnih celic s povezovanjem edinstvenih lastnosti titanovega
dioksida (TiO
2
) in nikljevega oksida (NiO).
• Integracija v okna, vozila, zaslone mobilnih telefonov in druge vsakodnevne izdelke.
• TiO
2
je idealen polprevodnik v sončnih celicah, saj absorbira nevidno ultravijolično svetlobo,
medtem ko še vedno prepušča vidno svetlobo.
Odpira inovacije v zeleni vodikovi tehnologiji
• TiO
2
omogoča uporabo nove metode pridobivanja vodika za gorivo, imenovane fotokataliza, ki
temelji na uporabi sončne svetlobe.
• S pomočjo TiO
2
bi lahko omogočili proizvodnjo elektrod, ki lahko absorbirajo do 50 odstotkov
sončne svetlobe, in s tem naredili proizvodnjo zelenega vodika učinkovitejšo.
Koristi krožnemu gospodarstvu
• Učinkovitost: z uporabo TiO
2
je mogoče z manj sredstvi doseči visoke standarde sijaja, jakosti
barve in motnosti.
• Odpornost in zaščita: TiO
2
ščiti materiale pred propadanjem zaradi UV-sevanja in vremenskih
vplivov, zato izdelki trajajo dlje in sčasoma nastane manj odpadkov.
Uvod
12
Pismo Uprave
150-letnico kontinuiranega poslovanja je Cinkarna Celje, d. d., sodobno in v prihodnost usmerjeno
kemijsko podjetje, pričakala v zelo dobri kondiciji, z ambicioznimi cilji trajnostnega poslovanja. Kot del
kemijske industrije, ki predstavlja vitalni gradnik evropskega in slovenskega gospodarstva, se
zavedamo svoje priložnosti, odgovornosti ter izzivov v kontekstu zelene, nizkoogljične in krožne
preobrazbe evropske industrije.
Za nas zeleni prehod ni nekaj novega, saj ključni mejniki naše častitljive zgodovine pričajo o vedno večji
zavesti glede soodgovornosti vseh deležnikov za uspešno ekonomsko poslovanje, posluhu do
družbenega okolja in vse večji občutljivosti do vplivov na naravno okolje. Z doslednim izvajanjem
strategije trajnostnega razvoja, ki je vgrajena v vizijo, poslanstvo in razvojni načrt podjetja, si nenehno
prizadevamo za izboljšave na vseh področjih svojega delovanja. V kompleksnih okoliščinah iščemo
inovativne rešitve in jih uvajamo v model uspešnega poslovanja, da bi dosegli ravnovesje med
gospodarsko uspešnostjo, družbeno odgovornostjo in varstvom okolja, s poudarkom na krožnem
gospodarstvu in razogljičenju.
Uprava in zaposleni se zavedamo, da mora biti naša nadaljnja pot na temelju načel trajnostnega razvoja
usmerjena v krepitev gospodarske uspešnosti in zagotavljanje poslovne odgovornosti ter povezovanje
in doseganje ciljev vseh deležnikov. S takšno strateško držo si prizadevamo zgodaj prepoznavati
raznovrstna tveganja, tudi podnebna, hkrati pa smelo odpirati krila priložnostim.
Poslovno leto 2022 sta zaznamovali dve različni polletji. V prvem so se nadaljevala ugodna tržna gibanja
in visok nivo povpraševanja preteklega leta. V drugem polletju pa smo bili priča vplivu povišanih
energetskih tveganj, padcu kitajskega nepremičninskega trga in posledično zmanjšani prodaji pigmenta
na omenjenem trgu ter povečanemu izvoznemu pritisku azijskega pigmenta na evropske trge. V
drugem polletju se je precej ohladilo povpraševanje evropskih kupcev po vseh prodajnih segmentih iz
naslova inflacijskih pritiskov na industrijo in končnega potrošnika. Zaradi slabšega povpraševanja in
visokih cen na energetskih trgih je nekaj konkurenčnih evropskih proizvajalcev začasno omejilo
oziroma zaustavilo proizvodnjo.
V takih razmerah smo ohranjali maksimalne proizvodne nivoje in v poslovnem letu 2022 uspeli ustvariti
prihodke od prodaje v višini 227,2 milijona EUR, kar je za 18 odstotkov več kot v letu 2021. Na dvig
prodaje so vplivale predvsem višje povprečne prodajne cene pigmenta titanovega dioksida in
maksimalna izkoriščenost proizvodnih kapacitet. Skupna vrednost izvoza je v obravnavanem obdobju
dosegla višino 208,4 milijona EUR, kar je za 19 odstotkov več kot v istem obdobju preteklega leta. Čisti
dobiček je dosegel višino 43,4 milijona EUR in je za 31 odstotkov višji od doseženega v primerljivem
obdobju preteklega leta, ko je le-ta dosegel višino 33,2 milijona EUR. Poslovni izid iz poslovanja,
povečan za amortizacijo oziroma EBITDA, je dosegel 65,3 milijona EUR in znaša 29 odstotkov od
dosežene prodaje. V primerjavi z letom poprej je EBITDA višji za 27 odstotkov. Ocenjujemo, da so
doseženi poslovni rezultati objektivno dobri in presegajo napovedi za obdobje.
Veseli smo, da z dobrim delom našim delničarjem zagotavljamo pričakovano donosnost, širši skupnosti
pa partnerske odnose.
Za investicije, nabavo osnovnih sredstev in nadomestne opreme ter okoljske investicije smo namenili
10,5 milijona EUR, kar predstavlja 70 odstotkov planiranih sredstev za leto 2022. Vzrok za nižjo
realizacijo je predvsem v spremenjenih okoliščinah, ki so zahtevale prekinitev del in dodatno pripravo
dokumentacije, daljših postopkih izbiranja najugodnejšega dobavitelja, pilotnih preizkusih različnih
naprav, zamudah pri pripravi projektne dokumentacije in upravnih postopkih. Glavnina sredstev je bila
Uvod
13
namenjena proizvodnji pigmenta titanovega dioksida za izboljševanje kakovosti izdelkov, zagotavljanje
načrtovane količinske proizvodnje in zmanjšanje vplivov na okolje.
Osredotočanje na jedrni program pigmenta titanovega dioksida in racionalizacija portfelja strateških
poslovnih področij sta ključna gradnika naše poslovne uspešnosti. Pigment titanov dioksid je naš
najpomembnejši proizvod in nepogrešljiva surovina v modernem svetu, zato smo zavezani k
nadaljnjemu razvoju in nenehnemu izboljševanju njegove kakovosti ter preučevanju možnosti uporabe
v trajnostnih aplikacijah. Le-te imajo v perspektivi prehoda v zeleno gospodarstvo številne priložnosti.
Cinkarna Celje, d. d., je relativno majhen proizvajalec pigmenta, zato se soočamo s tržnimi stanji in
spremembami kot tipičen sledilec, seveda pa poskušamo znotraj danih okvirov kar najbolj izkoristiti
potenciale trga v smislu ravni in časovne dinamike.
Kaj kaže naš pogled v prihodnost?
Makroekonomske razmere ostajajo zahtevne. Pričakuje se, da bo gospodarska rast evrskega območja
v 2023 znatno upočasnjena, nanjo vplivajo visoka inflacija, zaostreni pogoji financiranja in nižje
zaupanje potrošnikov. Take razmere v kontekstu trgov in nosilnih proizvodov Cinkarne pomenijo, da
se porabniki pigmenta srečujejo s šibkejšim povpraševanjem in slabšim sentimentom, pri čemer sta
ključna razloga visoki stroški in inflacija. Poleg evropske ponudbe pigmenta se pojavljajo cenovno zelo
ugodne količine iz Azije. S prej omenjenim se obrača trend prodajnih cen pigmenta v Evropi. Razlika
med prodajno ceno na Kitajskem in v Evropi je na zgodovinsko visokem nivoju.
Na podlagi vrednotenja trenutnih tržnih razmer ocenjujemo, da bo v naslednjih četrtletjih še prisoten
pritisk na znižanje cen. Vzporedno s tem cene nekaterih ključnih surovin vztrajajo na visokih nivojih
oziroma se cenijo le v manjši meri, kar bo rezultiralo v nadaljnjem pritisku na zmanjšanje dobičkovnih
marž. Na to bodo vplivale tudi povišane cene energije. Na podlagi teh dejstev smo oblikovali tudi načrt
za leto 2023 in vračunali slabše poslovanje ter povišane investicijske izdatke v energetsko in trajnostno
transformacijo.
Prodaja v drugih poslovnih enotah je nad ravnjo preteklega primerljivega obdobja, predvsem se to
navezuje na področje metalurgije in lakov, kjer je zaradi višjih vhodnih surovin višja od dosežene v
istem obdobju predhodnega leta.
V Cinkarni Celje, d. d., bomo leta 2023 pripravili novo poslovno strategijo za petletno obdobje. V njej
bodo integrirani tudi strateški pogled in cilji za področje okolja, družbe in upravljanja (ESG), s čimer še
dodatno poudarjamo svojo zavzetost za nenehno transformacijo družbe v smeri trajnostnosti.
Naša poslovna strategija bo temeljila predvsem na aktivnem trženjskem pristopu v smeri iskanja in
razvoja najdonosnejših kupcev in trgov, povečevanja tržnih deležev na najkakovostnejših trgih in
vzpostavljanju dolgoročnih partnerskih odnosov s ključnimi strankami. Vlagali bomo v razvoj in
programe, ki kažejo potencial odgovorne, zelene rasti.
Zavedamo se, da so zaposleni najpomembnejši temelj dolgoročnega poslovnega uspeha. Posebno
pozornost bomo še naprej posvečali optimizaciji upravljanja človeških virov in organizacijske strukture,
ki bo prispevala k zagotavljanju primerne stopnje zadovoljstva in motivacije zaposlenih, predvsem pa
k maksimalno varnemu in zdravemu delu zaposlenih. Vpeljujemo informacijsko podporo za razvoj
kompetenc, tudi z vidika trajnostnosti, digitalizacije in inovativnosti, ter izboljšanje organizacijske
klime. V dogovoru z reprezentativnimi sindikati in predstavniki zaposlenih bomo še naprej zagotavljali
delo in osebno rast zaposlenim ter prejemke, ki primerno odražajo uspešnost podjetja oziroma
kakovost njegovih rezultatov.
Uvod
14
Z nadaljnjimi trajnostnimi koraki bomo zmanjševali snovni, energetski in ogljični odtis naše dejavnosti,
kar posledično pomeni tudi dolgoročno racionalizacijo stroškov. Naše večletno kontinuirano
prizadevanje za odgovorno rabo energije bomo leta 2023 nadgradili s strateškim ciljem in načrtom
razogljičenja. Svoj organizacijski ogljični odtis podjetja (1. in 2. obseg), ki smo ga izračunali lani, bomo
med drugim dolgoročno zmanjševali s programi učinkovite rabe energije in povečevanjem rabe
obnovljivih virov energije, zato fazno gradimo sončne elektrarne na lastnih objektih.
V okviru čim bolj trajnostne proizvodnje titanovega dioksida bomo nadaljevali z večletnim razvojnim
projektom celovitega ravnanja z vodami in projekti krožnega gospodarstva s ciljem zniževanja količine
odpadkov. Naša stalnica bodo tudi v prihodnje izboljšave delovanja ali dograjevanje čistilnih naprav in
izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij v delovnem okolju. Nadaljevali bomo s projekti, s katerimi
celovito obvladujemo prostorska in okoljska tveganja. Pomembnejši med njimi bodo tudi v prihodnje
projekti alternativne dobave vode, uskladitev prostorskih aktov na napravi za zapolnjevanje rdeče
sadre Za Travnikom, sanacijski poseg na Odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) in
zagotavljanje stabilnosti pregradnih teles.
Naša celostna prizadevanja s področja ESG (okolje, družba, upravljanje) bomo strateško nadgrajevali
tudi v vrednostni verigi in sodelovanju z lokalnim okoljem.
Bogata in na trenutke tudi dramatična zgodovina Cinkarne Celje zgovorno pripoveduje o izjemni
sposobnosti voditeljev za pravočasno prepoznavanje izzivov in pogumno iskanje pravih odgovorov na
zahtevne okoliščine. Tudi sedanje vodstvo družbe skupaj z vsemi zaposlenimi zmore smele vizije in
odločne trajnostne korake – za zeleno podjetje, zeleno širšo družbo in perspektivno prihodnost sedanje
generacije in vseh prihodnjih. Vodstvo Cinkarne Celje, d. d., je k temu osebno in kolektivno zavezano.
Naša prizadevanja, dosežki in izzivi so razkriti v tem poročilu; prepričani pa smo, da bomo v prihodnje
v sodelovanju z deležniki dosegli in presegli marsikatere cilje, na katere trenutno še iščemo odgovore.
Ta vizionarski optimizem je v vseh teh letih postal del našega DNK-ja.
Uprava družbe Cinkarna Celje, d. d.
Uvod
15
Poročilo Nadzornega sveta Cinkarne Celje, d. d.
V letu 2022 je Nadzorni svet zasedal in odločal na sedmih sejah, od tega na petih rednih, eni
korespondenčni in eni izredni. Udeležba članov na sejah je bila praviloma polnoštevilna. Znotraj
pravnoformalnega okvira, določenega z zakoni, predpisi, statutom družbe in relevantnimi kodeksi ter
pristopom skrbnega gospodarja, smo vestno izpolnjevali in izvajali svoje pristojnosti, dolžnosti ter
odgovornosti. Obravnavali smo predložena gradiva, izvedene predstavitve, posebna pojasnila in
razlage ter organizirali in izvedli razgovore s posameznimi zunanjimi strokovnjaki. S konstruktivnimi
predlogi, vprašanji in zahtevami po dodatnih podatkih, analizah in poročilih smo poskušali posamezne
teme dodatno razjasniti in preučiti. Menimo, da je Nadzorni svet pri svojem delu ravnal skrbno, skladno
z zakonom in z najboljšo vestjo ter znanjem posameznika, s tem pa primerno varoval interese družbe
in delničarjev.
Nadzorni svet Cinkarne Celje, d. d., je tako ob koncu leta 2022 deloval v sestavi: dr. Mario Gobbo –
predsednik, Luka Gaberščik, univ. dipl. prav. – namestnik predsednika, mag. David Kastelic, Mitja
Svoljšak, Dušan Mestinšek, dipl. inž. el., in Jože Koštomaj, inž. str., slednja kot predstavnika delavcev.
Nadzorni svet je pozornost in čas namenil pregledovanju tekočega poslovanja, naložbam, poslovnim
načrtom in rednim aktivnostim notranje revizije. Med drugim je treba poudariti tudi diskusijo o
izvajanju razvojne strategije, okoljske teme, vprašanja varnosti in zdravja pri delu ter poročanje o rabi
energije. Nadzorni svet se je sproti seznanjal z razvojem in potekom okoljevarstvenih projektov. Uprava
je člane Nadzornega sveta podrobno seznanila s tveganjem pomanjkanja tehnološke vode in možnimi
rešitvami. Pozornost se je namenila tudi spremljanju izvajanja v letu 2018 sprejetega Strateškega
načrta družbe za obdobje 2019–2023.
V letu 2022 je realizacija glede na načrtovano vrednost 70-odstotna. Vzrok za nižjo realizacijo je
predvsem v pojavu spremenjenih okoliščin, ki so zahtevale prekinitev del in dodatno pripravo
dokumentacije, daljših postopkih izbiranja najugodnejšega dobavitelja, pilotnih preizkusih različnih
naprav, zamudah pri pripravi projektne dokumentacije in upravnih postopkih. Skupna vrednost
investicij je tako znašala 10,5 milijona evrov. Glavnina sredstev je bila namenjena proizvodnji pigmenta
titanovega dioksida za izboljševanje kakovosti izdelkov, zagotavljanje načrtovane količinske
proizvodnje in zmanjšanje vplivov na okolje.
V novembru smo obravnavali in sprejeli načrt poslovanja za leto 2023. Zastavljen je na podlagi relativno
pesimističnih makroekonomskih napovedi in s tradicionalno konservativnostjo. Načrt prodaje znaša
več kot 200,6 milijona evrov, načrtovani čisti dobiček pa znaša 5,9 milijona evrov. Načrtovani padec
slednjega je predvsem posledica tržnih pritiskov v smeri znižanja povprečnih prodajnih cen in povišanja
nabavnih cen. Nadzorni svet je menil, da je načrt primerno oblikovan in da ustrezno odraža tako
razmere v poslovnem okolju kot konkurenčni položaj in možnosti ustvarjanja rezultatov v podjetju.
Zaradi vloženega truda zaposlenih in Uprave družbe v izrednih razmerah so doseženi rezultati leta 2022
zelo dobri in sodijo med najboljše v zgodovini Cinkarne Celje, d. d., ter so hkrati nadpovprečni v
konkurenci najboljših slovenskih industrijskih podjetij. Tudi mednarodne panožne primerjave znova
kažejo, da doseženi rezultati sodijo v sam vrh vodilnih globalnih podjetij iz panoge pigmenta titanovega
dioksida. Donosnost poslovanja podjetja je presegla poslovne rezultate večine konkurenčnih
proizvajalcev pigmenta titanovega dioksida. Posledično ocenjujemo, da sta izkazani čisti poslovni izid
v vrednosti 43,4 milijona evrov in skupna prodaja v vrednosti 227,2 milijona evrov izvrstna dosežka.
Podjetje tradicionalno sledi strategiji konservativnega finančnega poslovanja, posluje brez dolgoročnih
posojil oziroma zunanjih finančnih virov, zato je v finančnem smislu stabilno in trdno.
Dobri rezultati v letu 2022 so torej posledica še vedno relativno visokih povprečnih cen oziroma marž.
Pozorno smo spremljali tudi napredek na področju kazalnikov fizičnega obsega poslovanja. Posebni
poudarki bodo torej namenjeni izboljšanju oziroma dvigu konkurenčnega položaja, povečanju tržnih
Uvod
16
deležev in dvigu fizičnega obsega poslovanja. Vzporedno s tem se bo preučevala možnost dodatne
diverzifikacije produktnega portfelja.
Nadzorni svet ocenjuje, da so ukrepi Uprave družbe uspešni tudi pri izvajanju investicijskih načrtov in
ciljno usmerjenem razvojnem delu. Kljub izplačilu visokih dividend se je ohranila visoka raven finančne
stabilnosti. Učinkovito poslovanje, trdoživost in stabilnost sistema dajejo odgovor glede njegove
dolgoročne perspektivnosti. Temeljne smeri poslovanja in razvoja podjetja, zastavljene s srednjeročno
strategijo, so se v najpomembnejših točkah kakovostno izpolnjevale. Nadzorni svet je v letu 2018
sodeloval pri pripravi in sprejel razvojno strategijo do leta 2023. Ključni poudarek te strategije je
osredotočenost podjetja na osrednjo dejavnost titanovega dioksida in spremembo prodajnega
portfelja tega nosilnega izdelka v smeri dviga kakovosti, optičnih lastnosti in razvoja izdelkov za
zahtevnejše uporabniške aplikacije. Nadzorni svet aktivno podpira poslovno politiko, osredotočeno na
znižanje tveganj in negotovosti ter zagotavljanje stabilnega finančnega položaja podjetja. Skupaj z
Upravo družbe namenjamo pozornost zahtevam in zagotavljamo skladnost tudi trajnega napredka na
okoljevarstvenem področju in področju varovanja zdravja zaposlenih.
V pričujočem letnem poročilu, ki vsebuje predpisane računovodske izkaze, razkritja, pojasnila in
poslovno poročilo, so po mnenju Nadzornega sveta poglavitne informacije in kazalniki ter ustrezna
pojasnila o posameznih dogodkih in dejstvih, zato Nadzorni svet na predlog revizijske komisije
Nadzornega sveta potrjuje Letno poročilo družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2022.
Nadzorni svet se je seznanil tudi s poročilom neodvisnega revizorja in meni, da ustrezno predstavlja
zakonsko predpisano revizijo računovodskih izkazov in pojasnil ter sprejema mnenje revizorja, da je
poslovno poročilo skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. S tem je v zadostni meri izpolnjena
zahteva po resničnosti in poštenosti podatkov o premoženjskem in finančnem stanju družbe v
obravnavanem obdobju.
Poročilo revizijske komisije Nadzornega sveta o delu v letu 2022 in preveritvi letnega
poročila Cinkarne Celje, d. d., za leto 2021
Revizijska komisija Nadzornega sveta Cinkarne Celje, d. d., se je v letu 2022 v sestavi mag. David Kastelic
– predsednik, Jože Koštomaj, inž. str. – član, in Gregor Korošec, univ. dipl. ekon. – neodvisni zunanji
strokovnjak, sestala na petih rednih sejah. Člani revizijske komisije so se osredotočali na redne in
tekoče naloge ter obveznosti.
Člani revizijske komisije so bili prisotni na vseh sejah. Na sejah sta bila prisotna tudi Aleš Skok,
predsednik Uprave, in mag. Karmen Fujs, vodja računovodske službe, ki sta predstavljala dokumente
ter podajala odgovore oziroma pojasnila na vprašanja članov. Na dveh sejah sta bili prisotni
pooblaščeni revizorki, Sanja Košir Nikašinović in Lidija Šinkovec, iz revizijske hiše Ernst & Young, d. o.
o. Prav tako je bil na sejah prisoten vodja notranje revizije Jure Vezjak.
Na vseh sejah se je revizijska komisija seznanjala z medletnimi rezultati poslovanja Cinkarne Celje, d. d.,
in bila pozorna predvsem na finančne in računovodske podatke. Skrbno se je posvetila vsebini
medletnih in letnih poslovnih poročil družbe ter pripravljala predloge in priporočila popravkov. Kot že
predstavljeno, je sprotno preverjala in preučevala tudi poročila notranje revizije, ki so med drugim
vključevala poročanje o statusu izvedenih ukrepov na podlagi njenih priporočil, hkrati pa tvorno
sodelovala, predlagala izboljšave in usmerjala delovanje notranje revizije.
Revizijska komisija je znova pregledala sistem identificiranja, vrednotenja in obvladovanja tveganj pri
poslovanju družbe Cinkarna Celje, d. d. Sistem je v letu 2022 primerno integriran v poslovne procese
družbe. S tem je bistveno izboljšana njegova odzivnost, predvsem pa predstavlja želeno orodje
Uvod
17
aktivnega upravljanja družbe. Sistem obvladovanja tveganj, ki je celostno vgrajen v sistem
integriranega vodenja, temelji na sprotnem posodabljanju kataloga tveganj, v katerem so tveganja
sistematično razvrščena glede na oceno verjetnosti nastanka posamezne vrste tveganj in višino
potencialne škode. Sistem zajema tudi nabor ukrepov, usmerjenih v obvladovanje teh tveganj.
Revizijska komisija je sistem ocenila kot zadovoljiv.
Skladno s svojimi pristojnostmi je bila revizijska komisija v letu 2022 aktivna pri postopkih redne revizije
družbe Cinkarna Celje, d. d. Aktivnosti so bile predvsem naslednje:
− sestala se je z revizorji in se seznanila s potekom zaključne revizije računovodskih izkazov
Cinkarne Celje, d. d., za leto 2021;
− seznanila se je z ugotovitvami revizije računovodskih izkazov Cinkarne Celje, d. d., za leto 2021
in revizorjevim mnenjem;
− seznanila se je s pismom poslovodstvu o ugotovitvah pri reviziji računovodskih izkazov
Cinkarne Celje, d. d., za leto, zaključeno na dan 31. 12. 2021.
Seje in aktivnosti v letu 2022 so bile namenjene seznanjanju z zaključno revizijo računovodskih izkazov
družbe za leto 2021, pregledu Letnega poročila Cinkarne Celje, d. d., in pregledu letnega poročila
notranje revizije ter s seznanitvijo obdobnih poročil poslovnega leta 2022. V letu 2022 je notranja
revizija uspešno in skladno z načrtom izvajala vse naloge notranjega revidiranja in o tem revizijski
komisiji tudi sproti poročala.
Čistopis Letnega poročila družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2022 je revizijska komisija prejela in ga
obravnavala na svoji seji. Revizijska komisija je ugotovila, da je bilo Letno poročilo Cinkarne Celje, d. d.,
za leto 2022 izdelano pravočasno ter v vseh pomembnih pogledih v skladu z Mednarodnimi
računovodskimi standardi in določili Zakona o gospodarskih družbah.
Poslovni del Letnega poročila družbe Cinkarna Celje, d. d., vsebuje zgoščen prikaz poslovanja v zadnjih
letih. Analiza rezultatov in poslovanja podaja podroben pregled premoženja in poslovnega izida
družbe, saj vsebuje vsa pojasnila o prodaji, poslovnem izidu, odhodkih in stroških, sredstvih in virih.
Razvoj družbe temelji na zaposlenih, naložbah, razvojni dejavnosti, zagotavljanju kakovosti in uspešni
izvedbi strateškega načrta za naslednje obdobje, in sicer do vključno leta 2023.
Letno poročilo vsebuje tudi izjavo o nefinančnem poslovanju, ki na podlagi zahtev noveliranega Zakona
o gospodarskih družbah zajema želene informacije s področja družbene odgovornosti, okolja,
kadrovskih zadev ter boja proti korupciji in podkupovanju.
Računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2022 je skupaj z računovodskimi usmeritvami
in pojasnili revidirala revizijska hiša Ernst & Young, d. o. o., ki jo je potrdila Skupščina delniške družbe
na 23. redni seji dne 4. 6. 2019. Revizor je izdal pozitivno mnenje o računovodskih izkazih družbe
Cinkarna Celje, d. d., za leto 2022 in hkrati potrdil, da so informacije v poslovnem poročilu skladne s
priloženimi računovodskimi izkazi. V mnenju je revizor poudaril ključne revizijske zadeve, ki so razkrite
v računovodskem delu poročila, in sicer pojasnilo 13 – Druge rezervacije k računovodskim izkazom, kjer
je razkrito, da družba na dan 31. 12. 2022 izkazuje 14,8 milijona evrov rezervacij za okolje, ki so bile
oblikovane na podlagi izdelanih projektov, pripravljenih poročil in ocen zunanjih svetovalcev ter
poslovodstva glede stroškov, ki bodo nastali s sanacijo odlagališč, in kritja prihodnjih obveznosti.
Revizijska komisija na podlagi pozitivnega mnenja v revizorjevem poročilu, dodatnih pojasnil revizorja
in strokovnih služb Cinkarne Celje, d. d., ter na podlagi podatkov in razkritij v Letnem poročilu Cinkarne
Celje, d. d., za leto 2022 ocenjuje, da je Letno poročilo sestavljeno v skladu z zahtevami Zakona o
gospodarskih družbah (ZGD-1) in da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih predstavljajo
pošten prikaz finančnega položaja družbe Cinkarna Celje, d. d., na dan 31. 12. 2022 ter njen poslovni
Uvod
18
izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja, kot jih je sprejela EU.
Revizijska komisija ocenjuje, da je revizor deloval nepristransko in neodvisno ter skladno z Zakonom o
revidiranju. Pooblaščena revizorka in Revizijska hiša bosta za družbo opravljali storitev pregleda
poročila ESEF. Prav tako bo z njihove strani pregledano Poročilo o prejemkih organov vodenja in
nadzora družbe.
Revizijska komisija na Letno poročilo družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2022 nima pripomb, ki bi jo
kakor koli zadrževale pri predlogu Nadzornemu svetu, da ta v skladu z 282. členom ZGD-1 sprejme
odločitev o potrditvi Letnega poročila družbe Cinkarna Celje, d. d., za leto 2022.
Predsednik Nadzornega sveta
Mario Gobbo
Uvod
19
Notranje revizijsko poročilo
Notranje revidiranje v Cinkarni Celje, d. d., izvaja Služba za notranjo revizijo, ki jo vodi vodja notranje
revizije. Služba je samostojna organizacijska enota, organizacijsko odgovorna upravi ter funkcijsko
revizijski komisiji oziroma nadzornemu svetu družbe. Pri svojem delu deluje v skladu z Mednarodnimi
standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju (odslej Standardi) ter drugimi pravili,
vključenimi v Mednarodni okvir strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju in Hierarhijo pravil
notranjega revidiranja.
Njena vloga je neodvisna in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja, zasnovana za
dodajanje vrednosti in izboljševanje delovanja družbe. Družbi pomaga uresničevati njene cilje s
sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem in izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj,
kontrolnih postopkov in upravljanja družbe. Deluje skladno s Temeljno listino in ravna po načelih
izkazovanja neoporečnosti, strokovnosti, potrebne poklicne skrbnosti, nepristranskosti in
neodvisnosti.
Aktivnosti izvaja na področjih, kjer nastajajo ali lahko nastajajo ključna tveganja za družbo in kjer lahko
prispeva k izboljšanju poslovanja in povečanju poslovne varnosti ter poslovnih koristi družbe, kjer se
pri poslovanju kažejo nevarnosti in slabosti, ki ogrožajo njen trajni obstoj in razvoj, ali kjer so priložnosti
za prevare, napake, izogibanja in spore s ciljem uspešnejšega, gospodarnejšega in učinkovitejšega
delovanja družbe.
Svoje aktivnosti v letu 2022 je izvajala v skladu s potrjenim letnim načrtom dela. Izvedene so bile vse,
razen ene od osmih načrtovanih notranjih revizij, tako tudi druge notranjerevizijske aktivnosti, kot na
primer obdobna spremljava uresničevanja priporočil, notranjerevizijsko načrtovanje, aktivnosti v zvezi
z metodologijo dela in drugo. O izsledkih revizij in drugih aktivnostih je vodja notranje revizije redno
poročal odgovornim revidirancem in upravi ter obdobno revizijski komisiji in nadzornemu svetu
družbe.
V letu 2022 je Služba za notranjo revizijo uspešno opravila zunanjo presojo kakovosti njenega dela v
skladu s Standardi.
Vodja notranje revizije
Jure Vezjak
preizkušeni notranji revizor in CIA (Certified Internal Auditor)
Uvod
20
Pomembni dogodki
Srebrno priznanje za inovacijo PE Kemija Celje
Junija 2022 smo za inovacijo z naslovom Razvoj postopka industrijske proizvodnje fitofarmacevtske
učinkovine tribazični bakrov sulfat, ki so jo razvili zaposleni dr. Andrej Lubej, mag. Peter Bastl in Stjepan
Zagorščak, prejeli srebrno priznanje Regionalne gospodarske zbornice Celje. Gre za prebojno inovacijo,
ki je novost v svetovnem merilu in temelji na originalnem postopku. Tribazični bakrov sulfat je proizvod,
ki je dolgoročno zelo perspektiven in bi lahko ob primerni investiciji, tako v proizvodni proces kot v
razvoj trga, postal eden vodilnih proizvodov Cinkarne Celje. Pri proizvodnji učinkovine nastaja bistveno
manj neželenih stranskih produktov, sam proizvod pa je okolju prijaznejši, saj je v primerjavi z drugimi
bakrovimi aktivnimi snovmi kot nevarna kemikalija razvrščen v skupino z blažjimi učinki. V strategiji
Cinkarne Celje je predvidena diverzifikacija proizvodnje z novimi programi ter s posodobitvijo in
povečanjem konkurenčne sposobnosti obstoječih programov. Inovacija s svojim potencialom,
pomenom za poslovno enoto in inovativno izvedbo v celoti sovpada s strategijo podjetja.
Gasilci Cinkarne Celje pomagali gasiti požar na Krasu
Julija 2022, ko je izbruhnil obsežen požar na Krasu, je pri gašenju požara pomagalo tudi več sodelavcev
poklicne gasilske enote Cinkarne Celje. Vodstvo podjetja se jim je ob vrnitvi zahvalilo za nesebično
pomoč in izrazilo podporo pri opravljanju poslanstva.
Ministra Tanja Fajon in Matjaž Han obiskala Cinkarno
Septembra 2022 so Cinkarno Celje obiskali gospodarski minister Matjaž Han, zunanja ministrica Tanja
Fajon in državni sekretar Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, mag. Marko Koprivc.
Vodstvo Cinkarne Celje je nanje naslovilo pobudo za razmislek o olajšavah energetsko intenzivnim
podjetjem, ki so zaradi bremena dražjih surovin in energije vse manj konkurenčna tujim proizvajalcem.
Podjetje ima še veliko potencialov za razvoj, a mu bo država morala stopiti naproti s pohitritvijo
postopkov, olajšavami in sredstvi za trajnostni razvoj.
Prejem plakete Slovenskega kemijskega društva
Slovensko kemijsko društvo je leta 2021 obeležilo 70 let delovanja. Slavnostno sejo so zaradi
zdravstvenih razmer epidemije covida-19 priredili septembra 2022 v sklopu tradicionalnih Slovenskih
kemijskih dni v Portorožu. Slavnostne akademije se je udeležil tudi predsednik Uprave Cinkarne Celje
Aleš Skok in v imenu podjetja prevzel plaketo zaslužne institucije – znak dobrega sodelovanja s
stanovsko organizacijo kemikov.
Prejem četrtega platinastega certifikata bonitetne odličnosti
V letu 2022 smo prejeli četrti platinasti certifikat bonitetne odličnosti. Z njim se uvrščamo med
najzanesljivejše poslovne subjekte in dokazujemo negovanje dobrih poslovnih navad. Podeljeni
certifikat izkazuje nizko verjetnost za stečaj, izbris podjetja iz poslovnega registra ali uvrstitev na
seznam davčnih neplačnikov. Osnova za oceno poslovne odličnosti so računovodski izkazi, ki
napovedujejo nadpovprečno varno in uspešno poslovanje v naslednjem letu dni.
Nagrada za novo spletno stran cinkarna.si
V letu 2022 smo prenovili našo spletno stran www.cinkarna.si, s katero smo sodelovali na
mednarodnem tekmovanju Web Excellence Award in v marcu 2023 zanjo prejeli nagrado Web
Excellence Award, in sicer v kategoriji spletnih strani podjetja & B2B z naslovom: Premik korporativne
podobe k trajnosti. Web Excellence Award je vsakoletno mednarodno tekmovanje, ki promovira
odličnost in postavlja standarde na področju spletnega komuniciranja. Na natečaju, osmem po vrsti,
so sodelovale agencije iz 39 držav in 47 zveznih držav ZDA, ki so v različnih kategorijah prijavile več kot
1.200 del. Nagrado podeljuje Web Academy of Digital Arts and Media.
Uvod
21
Predstavitev družbe Cinkarna Celje, d. d.
Cinkarna Celje, d. d., s svojo skoraj 150-letno tradicijo neprekinjenega delovanja sodi med najbolj
trdoživa podjetja slovenskega gospodarskega prostora. Do leta 1968 je bila opredeljujoča dejavnost
podjetja metalurgija, z zagonom proizvodnje pigmenta titanovega dioksida leta 1973 in njeno kasnejšo
širitvijo pa se Cinkarna Celje, d. d., uvršča med podjetja kemijsko predelovalne panoge.
Podjetje
Cinkarna, metalurško-kemična industrija Celje, d. d.
Skrajšano ime
Cinkarna Celje, d. d.
Sedež
Kidričeva ulica 26, 3000 Celje
Telefon – centrala
03 427 60 00
Teleks
36517 METKEM SI
E-naslov
info@cinkarna.si
Spletna stran
www.cinkarna.si
Odgovorna oseba
Aleš Skok, predsednik Uprave
Dislocirana poslovna enota
Kemija Mozirje
Sedež
Ljubija 11, 3330 Mozirje
Telefon
03 837 09 00
Poslanstvo
S strokovnim in družbeno odgovornim izvajanjem kemijskih procesov proizvajamo širok nabor izdelkov,
nujnih za naš vsakdan. Zagotavljamo delo in osebno rast zaposlenim ter pričakovano donosnost našim
delničarjem.
Vizija
Družba stremi k rasti in povečani učinkovitosti na obstoječih in novih tehnološko zahtevnih proizvodih
z visoko dodano vrednostjo. Zastavljene cilje bomo dosegli ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja
in krožnega gospodarstva.
Vrednote
• Partnerstvo in zaupanje
• Poštenost in spoštovanje
• Kreativnost in razvojna naravnanost
• Zavezanost trajnostnemu razvoju in krožnemu gospodarstvu
• Pripadnost in sodelovanje pri doseganju skupnih ciljev
Uvod
22
Naše dejavnosti
Cinkarna Celje, d. d., je podjetje s širokim proizvodno-prodajnim programom. Različne prodajne
podprograme je možno vsebinsko združiti v prodajne skupine, v okviru katerih so združeni proizvodi s
podobno uporabno namembnostjo. V preteklih letih smo nekaj proizvodno-prodajnih programov, ki
niso dosegali meril rentabilnosti oziroma uspešnosti, opustili.
Naše pomembnejše dejavnosti so:
− proizvodnja titanovega dioksida (TiO
2
);
− proizvodnja žveplove kisline;
− predelava cinka, ki zajema cinkove zlitine, anode in cinkovo žico;
− proizvodnja proizvodov za kmetijstvo, ki zajemajo sredstva za zaščito rastlin in rastne
substrate;
− proizvodnja masterbatchev in praškastih lakov;
− skupina fluoriranih polimerov in elastomerov, ki so po svojih lastnostih uporabni za transport
agresivnih medijev in zaščito procesne ter strojne opreme;
− polizdelki proizvodnje pigmenta titanovega dioksida: titanilov sulfat, metatitanova kislina ter
natrijev titanat;
− stranski proizvodi proizvodnje pigmenta titanovega dioksida: bela sadra – CEGIPS (namenjena
industriji cementa in uporabi v kmetijstvu) in rdeča sadra – RCGIPS (namenjena zapolnjevanju
v nizkih gradnjah, gradnji nizkih nasipov in izdelavi pokrivnih plasti).
Nosilna proizvodno-prodajna skupina je pigment titanov dioksid, ki združuje prodajo različnih tipov
pigmenta. V to skupino spadajo tudi ultra fine oblike titanovega dioksida, ki so proizvodi z visoko
dodano vrednostjo, saj glede na kristalno obliko lahko prevzamejo vlogo fotokatalizatorja ali UV-
absorberja. Vgrajujejo se v visoko tehnološko zahtevne izdelke (samočistilni sistemi, materiali z UV-
stabilizatorji idr.). Proizvodnja in trženje pigmenta titanovega dioksida predstavljata 80 odstotkov naše
celotne realizacije.
Zelo pomembna prodajna skupina so zaščitna sredstva za rastline, ki sodi med nosilne stebre
prihodnjega razvoja podjetja. V tem namreč vidimo priložnost za naslavljanje globalnih izzivov
zagotavljanja zadostne in varne hrane. Nosilni izdelki te skupine so bakrovi fungicidi različnih formulacij
in različnih uporabljenih aktivnih snovi (bakrov hidroksid, bakrov oksikloridin, tribazični bakrov sulfat).
Na področju zaščitnih sredstev za rastline zasledujemo strategijo s poudarkom na kakovosti izdelkov in
njihovi okoljsko varni uporabi.
Skupina praškastih lakov in masterbatchev predstavlja vertikalno nadgradnjo osnovne proizvodnje
pigmenta titanovega dioksida in postaja vse pomembnejša prodajna skupina družbe. Praškaste lake
prodajamo predvsem v namene antikorozijske in dekorativne potrebe pri proizvodnji bele tehnike,
ogrevalnih teles in druge kovinske galanterije. Masterbatchi so namenjeni vmešavanju v plastične
mase z namenom izboljševanja njihovih uporabnih lastnosti.
Ostala področja so proizvodnja PTFE (politetrafluoretilen) izdelkov, polovica je namenjenih interni
potrošnji in vzdrževanju, druga polovica trženju predvsem v fitofarmacevtski in kemijski industriji.
Proizvodnja žveplove kisline je namenjena predvsem interni uporabi, morebitni viški se prodajo na
trgu. Kot stranski proizvod pri proizvodnji pigmenta TiO
2
proizvajamo CEGIPS, tako imenovano belo
sadro, ki jo prodajamo na trgu cementne industrije in proizvodnje mavčnih plošč.
Uvod
23
Graf: Delež vrednostne prodaje po produktnih skupinah v letu 2022
Barve (tudi dekorativne barve) in laki zajemajo največjo vrednostno prodajno verigo Cinkarne Celje,
d. d. Skupaj predstavljajo več kot 60 odstotkov prodaje. Sledita področje plastike in vgradnja pigmenta
titanov dioksid v druge gradbene materiale. Ostale panoge so glede na prodajo slabše zastopane. Barve
in laki, plastika ter gradbeni material v večini pripadajo prodaji titanovega dioksida.
Graf: Prodaja po področnih odsekih za leto 2022
V okviru izdanega Okoljevarstvenega dovoljenja smo v letu 2021 pregledali možnosti za doseganje
količinskega obsega proizvodnje titanovega dioksida. Izdelali smo projekcijo gibanja emisij pri različnih
obsegih širitve in pripravili pregled ozkih grl za doseganje kapacitet 71.000 ton. Ocenitev dejanskih
možnosti in smotrnosti nadaljnje širitve proizvodnje je bila zaradi manjkajočih podatkov iz zunanjega
okolja prenesena tudi v leto 2022 in se nadaljuje v letu 2023.
Uvod
24
Prisotnost na trgu
Delujemo predvsem na evropskem trgu, kjer ustvarimo večino prihodkov. V manjši meri smo prisotni
tudi na kompenzacijskih trgih, predvsem na območju valute ameriškega dolarja. Glede na geografsko
lego kot najpomembnejše trge prepoznavamo države članice EU, sledi Slovenija, t. i. države tretjega
sveta in trgi nekdanje Jugoslavije. Največji prodajni trg je Nemčija, kjer ustvarjamo približno tretjino
prodaje, sledijo Francija, Italija, Slovenija, Turčija in Nizozemska.
Države, kjer smo v največji meri prisotni, so: Nemčija, Slovenija, Italija, Francija, Turčija, Belgija,
Nizozemska, Avstrija, Poljska, Grčija, Hrvaška, Alžirija, Srbija, Madžarska, Španija, Portugalska, Švedska,
Češka republika, Ukrajina in Romunija.
V deležu vrednostne prodaje po trgih glavnino predstavlja prodaja na trg EU, to je cca 83,5 odstotkov.
Prodaja v tretje države predstavlja 16,5 odstotkov.
Graf: Delež vrednostne prodaje po trgih v letu 2022
Uvod
25
Organizacijska struktura
Organizacijska struktura zajema upravo družbe, šest poslovnih enot in deset strokovnih služb.
PE Titanov dioksid: direktor Tomi Gominšek
PE Metalurgija: direktor Miran Špegel
PE Kemija Celje: direktor Andrej Lubej
PE Kemija Mozirje: direktorica Irena Vačovnik
PE Polimeri: direktor Roman Deželak
PE Vzdrževanje in energetika: direktor Boštjan Podkrajšek
Skupne strokovne službe:
− Finančna služba: koordinatorica področja Dejana Starčević
− Marketing: direktorica Irena Franko Knez
− Kadrovsko-splošna služba: vodja Marko Cvetko
− Služba za varnost in zdravje pri delu: vodja Otmar Slapnik
− Pravna služba: vodja Gregor Gajšek
− Služba kakovosti: vodja Ksenija Gradišek
− Služba za varstvo okolja: vodja Bernarda Podgoršek Kovač
− Računovodska služba: vodja Karmen Fujs
− Služba informatike: vodja Boris Špoljar
− Služba za notranjo revizijo: vodja Jure Vezjak
Poslovno poročilo
26
Izjava o upravljanju družbe
Cinkarna, metalurško-kemična industrija Celje, d. d., je organizirana kot delniška družba, s sedežem v
Celju. Družba ima dvotirni sistem vodenja – z upravo družbe in nadzornim svetom. Družbo vodi uprava
v dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost. Uprava zastopa in predstavlja družbo ter je
odgovorna skupščini in nadzornemu svetu.
Uprava je kolektivni organ družbe. Sestavljajo jo predsednik in do trije člani. Predsednik uprave je
generalni direktor, eden izmed članov uprave je delavski direktor. V okviru splošnih pravic in
obveznosti, ki pripadajo vsem članom uprave družbe v skladu z zakonom in statutom družbe, delavski
direktor zastopa in predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj. Pogoje in
postopek imenovanja ter razrešitve delavskega direktorja in njegove pristojnosti so določene v skladu
z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU).
Predsednik uprave ima namestnika, ki je eden od članov uprave, vendar ni delavski direktor.
Predsednika uprave imenuje nadzorni svet. Člane uprave na predlog predsednika uprave imenuje
nadzorni svet, z izjemo delavskega direktorja, ki ga predlaga svet delavcev. Mandat predsednika in
članov uprave traja do pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Člani uprave sprejemajo odločitve
s sklepi, ki jih sklepajo z večino glasov. Predsednik oziroma član uprave je lahko oseba, ki poleg
zakonskih pogojev izpolnjuje še dva pogoja, in sicer da ima najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj
pet let delovnih izkušenj. Predsednik uprave je tudi član uprave in ni višji vodstveni delavec v skupini.
Gre za samostojno delovno mesto v družbi Cinkarna Celje, d. d.
Uprava družbe ima naslednje pristojnosti:
− pripravlja informacije o zadevah družbe, strokovno gradivo in sklepe iz pristojnosti skupščine,
− sklicuje skupščino,
− izvaja sklepe, ki jih sprejme skupščina.
Uprava nadzornemu svetu poroča o:
− donosnosti družbe,
− načrtovani poslovni politiki in poslih, ki pomembno vplivajo na donosnost oziroma plačilno
sposobnost družbe, ter drugih zadevah v skladu z zakonom in če tako zahteva nadzorni svet.
Člani uprave Cinkarne Celje, d. d., na dan 31. 12. 2022:
− Aleš Skok, predsednik Uprave,
− Nikolaja Podgoršek - Selič, članica Uprave – tehnična direktorica,
− Filip Koželnik, član uprave – delavski direktor.
Vsi člani uprave prihajajo iz Slovenije, tehnična direktorica in delavski direktor sta iz lokalnega okolja,
kjer ima podjetje sedež, kar predstavlja 2/3 v sestavi uprave.
Nadzorni svet je sestavljen iz šestih članov. Vsi člani nadzornega sveta družbe imajo enake pravice in
dolžnosti. Dva člana nadzornega sveta sta predstavnika delavcev družbe, ki ju izvoli svet delavcev in o
tem obvesti skupščino delničarjev. Član nadzornega sveta ne more biti oseba, ki je član uprave, član
nadzornega sveta v že treh družbah, član uprave odvisne družbe, prokurist ali poslovni pooblaščenec
družbe, delavec konkurenčne družbe, kjer obstaja konflikt interesov, ali član uprave druge kapitalske
družbe, v katere nadzornem svetu je član uprave Cinkarne Celje, d. d.
Poslovno poročilo
27
Nadzorni svet imenuje skupščina delničarjev z navadno večino oddanih glasov navzočih delničarjev,
razen dveh članov, ki ju imenuje svet delavcev. Pristojnosti nadzornega sveta določa zakon.
Podrobnejšo ureditev, način in pogoje za delo nadzornega sveta ureja Poslovnik o delu nadzornega
sveta. Uprava si mora priskrbeti soglasje nadzornega sveta za določitev poslovne politike, sprejem
načrtov, ustanavljanje in soustanavljanje podjetij, povišanje in prenos ustanoviteljskih vlog družbe v
podjetjih, nakup in prenos delnic in poslovnih deležev družbe v podjetjih, o podelitvi prokure idr.
Seje nadzornega sveta sklicuje predsednik nadzornega sveta na lastno pobudo ali pobudo katerega koli
člana sveta oziroma na pobudo uprave družbe. Nadzorni svet odloča na sejah. Sklepčen je, če je pri
sklepanju navzoča vsaj polovica članov. Nadzorni svet se sestaja praviloma petkrat letno.
Sestava Nadzornega sveta Cinkarne Celje, d. d., na dan 31. 12. 2022:
− Mario Gobbo, predsednik, predstavnik kapitala,
− Luka Gaberščik, namestnik predsednika,
− David Kastelic, predstavnik kapitala,
− Mitja Svoljšak, predstavnik kapitala,
− Dušan Mestinšek, predstavnik zaposlenih,
− Jože Koštomaj, predstavnik zaposlenih.
V upravi je bila v letu 2022 tretjinska zastopanost žensk. V nadzornem svetu žensk ni bilo. Tako pri
sestavi uprave kot pri sestavi nadzornega sveta se stremi k heterogenosti po strokovnem profilu, spolu
in starosti.
Uprava ima imenovano Komisijo za etično poslovanje, ki jo sestavljajo Filip Koželnik, Marko Cvetko in
Gregor Gajšek.
Nadzorni svet ima revizijsko komisijo, sestavljeno iz članov komisije, ki so David Kastelic (predsednik),
Jože Koštomaj in Gregor Korošec (zunanji član), ter kadrovsko komisijo, ki jo sestavljajo Mario Gobbo
(predsednik), Dušan Mestinšek, Luka Gaberščik in Mitja Svoljšak.
Revizijska komisija na podlagi obravnave pripravlja predloge sklepov, stališč in mnenj iz pristojnosti
nadzornega sveta v zvezi z letnimi in poslovnimi poročili uprave družbe, poročili in mnenji zunanjih
revizorjev, kot tudi pripravo poročil nadzornega sveta za skupščino delničarjev. Nadzorni svet mora
sproti obveščati o svojem delu in aktivnostih ter posredovati poročila o sejah.
Kadrovska komisija pripravlja predloge sklepov, stališč in mnenj iz pristojnosti nadzornega sveta, zlasti
v zvezi s pripravo predlogov na področju meril in kandidatov za članstvo v upravi družbe, članstvo v
komisijah nadzornega sveta ter podporo pri oblikovanju in izvajanju sistema plačil upravi družbe.
Prejemki članov organov vodenja in nadzora
Prejemki članov organov vodenja so opredeljeni v posameznih pogodbah o zaposlitvi, pri oblikovanju
katerih se upoštevajo politika prejemkov, zakonodajne omejitve ter smernice dobrih praks in
opredelitve v statutu. Variabilni del prejemka članov uprave se določa skladno s pravilnikom, ki ga
sprejme nadzorni svet družbe. Skladno s pravilnikom se potrjuje končna višina variabilnega dela plače
članov uprave. Prejemke in nadomestila članov nadzora določa sklep skupščine delničarjev.
Poslovno poročilo
28
Kodeks upravljanja javnih delniških družb
Družba pri svojem poslovanju uporablja Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga v letu 2021
sprejela Ljubljanska borza in Združenje nadzornikov Slovenije. Skladno s poslovno odločitvijo Uprave
družbe pa družba Kodeks sprejema v obliki, navedeni s pojasnili. Zaradi specifik upravljanja konkretne
družbe se na področjih, ki odstopajo od kodeksa, dosledno upošteva zakonska podlaga (ZGD-1, ZTFI-1,
MAR itd.). V nadaljevanju podajamo pregled in pojasnila odstopanj od posameznih določil Kodeksa.
Točka 4 – Družba nima posebnega dokumenta Politike raznolikosti. V poglavju Politika raznolikosti
opisujemo okvirne smernice.
Točka 5.7 – Izjavo o upravljanju je presodil zunanji revizor v okviru redne revizije. Dodatna zunanja
presoja ustreznosti ni bila opravljena.
Točka 6 – Nadzorni svet je v sodelovanju z upravo družbe oblikoval Politiko prejemkov organov vodenja
in nadzora v skladu z relevantno zakonodajo in priporočili dobre prakse na tem področju ter jo podal
skupščini v odobritev. Skupščina dokumenta ni potrdila. Več o tem v poglavju Prejemki članov organov
vodenja in nadzora.
Točka 7 – Družba nima posebnega dokumenta Politika trajnostnega poslovanja, saj je trajnostno
delovanje razkrito v okviru pričujočega poročila in Politike zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem,
varnostjo in zdravjem.
Točka 10.1 – Družba ima koncentrirano lastništvo, kjer imata dva največja delničarja več kot 20
odstotkov glasovalnih pravic. Prav tako je večinski del delničarjev iz Slovenije. Iz omenjenih razlogov
ne omogočamo udeležbe na Skupščini z uporabo elektronskih sredstev.
Točka 16 – Vrednotenje dela Nadzornega sveta opravijo člani sami in pri tem popolnoma sledijo
metodologiji in Priročniku za vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov, ki ga je pripravilo Združenje
nadzornikov Slovenije. Postopek vrednotenja je potekal strokovno in objektivno, zato ni bilo potrebe
po zunanji strokovni podpori in tudi ni bila opravljena zunanja presoja dela nadzornega sveta v
sodelovanju s specializirano institucijo oziroma drugimi strokovnjaki.
Točka 20.5 – Funkcijo sekretarja Nadzornega sveta opravlja oseba, zaposlena v družbi, ki za opravljanje
te funkcije ne prejema dodatnega plačila.
Točka 26 – Družba še nima vnaprej vzpostavljenih postopkov v zvezi s posli s povezanimi osebami za
presojo, ali gre za posel, ki bo opravljen v okviru rednega opravljanja dejavnosti družbe in pod tržno
običajnimi pogoji. Družba sicer v obdobju poročanja ne beleži primerov sklepanja poslov s povezanimi
osebami.
Točka 30 – Družba nima opredeljene strategije komuniciranja družbe kot sestavnega dela Politike
upravljanja. Za komuniciranje družbe oziroma transparentnost poslovanja skrbi uprava družbe in
strokovne službe. Javne objave (SEOnet in spletne strani družbe) so skladne z zakonskimi zahtevami in
vsebujejo informacije, ki omogočajo vlagatelju vrednostnih papirjev presojo položaja in oceno
vplivanja poslovnega dogodka na ceno vrednostnega papirja.
Poslovno poročilo
29
Kodeks etičnega ravnanja in dela
Temeljna načela in pravila vedenja ter ravnanja vodstva in vseh zaposlenih v družbi so opredeljena v
Kodeksu etičnega ravnanja in dela. Vključuje standard delovanja, upravljanja in vodenja, ki prispeva k
oblikovanju poslovne kulture in odličnosti. Na podlagi kodeksa je družba zavezana najvišjim merilom
poslovnega in etičnega ravnanja ter razvoju kulture etičnega ravnanja, ki temelji na etičnih merilih,
zavezujočih tako za člane uprave in vodilne delavce kot vse ostale zaposlene. Vse kršitve etičnih meril
se tudi ustrezno sankcionirajo. V primeru nejasnosti glede Kodeksa, dvomov glede pravilnega ravnanja,
odprtih vprašanj in morebitnih mejnih primerov se lahko zaposleni obrnejo za razlago Kodeksa na
vodstvo oziroma na od vodstva pooblaščeno osebo.
Družba je zavezana etičnemu ravnanju pri vseh vidikih svojega poslovanja. Zaposleni so zavezani pri
svojem delu ravnati etično in profesionalno, skladno s Kodeksom in vrednotami družbe ter skladno z
veljavno zakonodajo, pravili, predpisi in notranjimi akti družbe. Zaposleni so se dolžni vzdržati vseh
ravnanj, ki materialno ali moralno škodujejo poslovnim interesom in ugledu družbe.
Vsi zaposleni, ki poznajo oziroma so prejeli informacijo o kršitvah ali dejanjih, ki bi lahko pripeljali do
kršitev Kodeksa etičnega ravnanja in dela, morajo tovrstne informacije prijaviti svojemu nadrejenemu
ali na anonimen način, in sicer s posredovanjem informacije:
− na razkritja@cinkarna.si,
− v pisni obliki na naslov uprave,
− v za te namene nameščene nabiralnike.
Uprava prispele informacije o kršitvah nemudoma posreduje v pregled in ustrezno obravnavo vsaj
tričlanski stalni skupini, tj. Komisiji za etično poslovanje.
Politika raznolikosti
Skupna vsota individualnih razlik, življenjskih izkušenj, znanja, iznajdljivosti, inovativnosti,
samoizražanja, edinstvenih sposobnosti in talentov, ki jih naši zaposleni vlagajo v svoje delo,
predstavlja pomemben del ne le naše kulture, temveč tudi našega ugleda in dosežkov podjetja.
Sprejemamo in spodbujamo razlike med zaposlenimi glede na starost, barvo kože, invalidnost, etnično
pripadnost, družinski ali zakonski status, spolno identiteto ali izražanje, jezik, narodnost, fizične in
duševne sposobnosti, politično pripadnost, raso, vero, spolno usmerjenost, socialno-ekonomski status
in druge značilnosti, zaradi katerih so naši zaposleni edinstveni. Vsi zaposleni so vedno dolžni ravnati z
drugimi dostojanstveno in spoštljivo. Od zaposlenih se pričakuje vključevanje med delom, na delovnih
funkcijah ali izven njih ter na vseh dogodkih, ki jih sponzorira podjetje.
Oblikovana je Politika raznolikosti organov vodenja in nadzora, ki pa še ni sprejeta. V njenem okviru
želimo doseči optimalno učinkovitost delovanja teh organov, s čimer se povečujejo razvojne in
konkurenčne prednosti ter poslovni ugled družbe.
Politiko raznolikosti v organih vodenja in nadzora izvajamo z ustreznim postopkom nabora in selekcije
članov, s sodelovanjem kadrovske oziroma nominacijske komisije. Organi družbe jo upoštevajo in
izvajajo skladno z veljavno zakonodajo po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter z upoštevanjem
načel in določil kodeksov, ki navajajo vsebino in dajejo priporočila s tega področja.
Kandidiranje za članstvo je omogočeno vsakemu posamezniku, ki izrazi interes in dosega merila,
določena z zakonom, Statutom družbe in Kodeksom upravljanja javnih delniških družb. Pri sestavi
nadzornega sveta in uprave družbe so upoštevani naslednji vidiki politike raznolikosti: spol, starost,
izobrazba in poklicne izkušnje.
Po sprejetju bo politika objavljena na spletni strani podjetja in portalu SEO net.
Poslovno poročilo
30
Spoštovanje človekovih pravic
Spoštujemo človekove pravice, ki so zapisane v mednarodno priznanih načelih in smernicah. Pri delu
se zavzemamo in smo zavezani strpnosti, medsebojnemu spoštovanju in spoštovanju osnovnih
človekovih pravic. Zavračamo kakršno koli obliko trpinčenja, nadlegovanja ali diskriminacije. Ravnamo
etično in profesionalno ter skladno z vrednotami družbe. To zavezo pričakujemo od vodstva, zaposlenih
in poslovnih partnerjev. V družbi primerov kršenja človekovih pravic nismo imeli, prav tako v letu 2022
nismo zabeležili nobenega primera diskriminacije.
Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu
Uprava družbe je sprejela Pravilnik o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na
delovnem mestu. V skladu s tem je določen notranji pooblaščenec za sprejem prijav, pomoč in
informiranje. Pooblaščenec je zaupanja vredna oseba, na katero se lahko oseba/žrtev, ki je utrpela
spolno ali drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu obrne po nasvet, podporo in
informiranje o ukrepih glede varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem.
Boj proti korupciji in podkupovanju
Pri opravljanju delovnih nalog, izvrševanju pravic in obveznosti ter pri sprejemanju poslovnih odločitev
in ravnanj v imenu Cinkarne Celje, d. d., so zaposleni dolžni upoštevati najboljše koristi družbe pred
svojimi lastnimi interesi ali interesi tretjih oseb. Donacije in sponzorstva namenjamo skladno s
poslanstvom, vizijo in vrednotami družbe, pretežno na športnem in kulturnem področju.
Konkurenčne prednosti iščemo in razvijamo z dvigovanjem lastne produktivnosti in učinkovitosti, v
nobenem primeru z neetičnimi in nelegalnimi aktivnostmi. Na trgu konkuriramo na pošten in odkrit
način. Ustrezna in pričakovana ravnanja so podrobneje opredeljena v Kodeksu etičnega ravnanja in
dela. Vzpostavljen je mehanizem razkritja oziroma prijave morebitnih nedopustnih ravnanj in primerov
korupcije, ki pa do zdaj niso bila ugotovljeni.
Sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom računovodskega
poročanja
Za obvladovanje tveganj, ki vplivajo na uspešnost doseganja ciljev, imamo vzpostavljen sistem
operativnih in nadzornih notranjih kontrol na vseh ravneh in področjih poslovanja. Gre za cilje pri:
− učinkovitosti in uspešnosti poslovanja,
− zanesljivosti računovodskega poročanja,
− skladnosti z zakonskimi ter internimi predpisi.
Kontrolne aktivnosti in odgovorni nosilci so zapisani v internih aktih (opis delovnih mest, pooblastila,
organizacijski predpisi, pravilniki, poslovniki).
V podjetju zagotavljamo:
− računovodsko kontroliranje podatkov, ki obsega presojanje pravilnosti računovodskih
podatkov in odpravljanje ugotovljenih nepravilnosti. Izvajanje je v pristojnosti Računovodske
službe in Finančne službe;
− preverjanje zanesljivosti obračunskih podatkov, ki se izvaja s popisom sredstev in dolgov
(inventuro). Popis izvaja stalna popisna komisija v skladu z letnim terminskim načrtom popisov.
Poslovno poročilo
31
Vodja popisov in člani popisne komisije so organizacijsko razporejeni v Računovodsko službo.
Za posamezne vrste popisov ali izredne popise lahko Uprava družbe imenuje tudi posebne
popisne komisije;
− presojanje odmikov uresničenih velikosti od načrtovanih, ki lahko pokažejo pomanjkljivosti pri
izvajanju, prav tako pri načrtovanju ciljev. Aktivnosti se izvajajo v okviru Računovodske službe;
− notranjo kontrolo nad izvajanjem predpisanih postopkov s področja nabave, skladiščenja in
porabe materiala ter s področja proizvodnje, skladiščenja in prodaje proizvodov (kontrola
uporabe in odobritve predpisane dokumentacije, analiziranje morebitnih odstopanj in
predlaganje ukrepov). Aktivnosti se izvajajo v okviru Računovodske službe in vodstva podjetja;
− notranje kontrole v računalniško podprtem informacijskem sistemu, ki se nanašajo na vodenje,
infrastrukturo, varovanje, nakupovanje, razvijanje in vzdrževanje programske podpore,
zagotavlja Služba informatike. Za popolnost in točnost zajemanja in obdelovanja podatkov
skrbijo kontrole v posameznih aplikacijah oziroma kontrole pri uporabnikih programskih
rešitev;
− sistem notranjih kontrol se dopolnjuje tudi s sistemom izvajanja presoj po:
• ISO 9001 – sistemi vodenja kakovosti,
• ISO 14001 – sistemi ravnanja z okoljem in uredbi EMAS za PE Kemija Mozirje,
• ISO 45001 – sistemi varnosti in zdravja pri delu;
− notranjo presojo delovanja procesov, ki jo izvajajo za to usposobljeni notranji presojevalci, da
preverijo, ali se dejavnosti izvajajo v skladu z zahtevami sistemov vodenja in ali je uveden
sistem vodenja ustrezen ter učinkovit za doseganje zastavljenih ciljev. Zunanje presoje izvaja
izbrana certifikacijska hiša;
− revidiranje letnih računovodskih izkazov, ki ga izvaja zunanja revizijska hiša;
− enkrat letno preveritev delovanja operativnih in nadzornih notranjih kontrol na podlagi sklepa
Uprave družbe. Uprava s sklepom opredeli odgovornega izvajalca, področja nadzora in
terminski načrt izvedbe nadzora.
Službo za notranjo revizijo smo vzpostavili v letu 2016. Na podlagi sprejete temeljne listine, pravilnika
in načrta deluje od leta 2017 s polnimi pooblastili.
Odstopanja, ki so ugotovljena v posameznih oblikah notranjih kontrol, analizirajo odgovorne osebe in
vodstvo podjetja ter na tej osnovi sprožajo ukrepe za odpravo oziroma preprečevanje vzrokov za
nastanek tveganj, ki so ali bi lahko povzročila odstopanja od zastavljenih pravil in ciljev podjetja.
Podatki o delovanju skupščine družbe s pristojnostmi, pravicah delničarjev in njihovem
uveljavljanju
Skupščino skliče uprava družbe na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali delničarjev družbe,
ki predstavljajo dvajsetino osnovnega kapitala. Skupščina se seznani z letnim poročilom in veljavno
odloča na seji z večino oddanih glasov, zlasti o:
− uporabi bilančnega dobička,
− imenovanju članov nadzornega sveta,
− podelitvi razrešnice članom uprave družbe in nadzornega sveta,
− imenovanju revizorja idr.
S tričetrtinskimi glasovi odloča zlasti v naslednjih zadevah:
− spremembah statuta,
− ukrepih za povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala,
− statusnih spremembah in prenehanju družbe in drugih primerih, če to določa zakon ali statut.
Poslovno poročilo
32
Delničarji se lahko udeležijo skupščine in uresničujejo svojo glasovalno pravico le pod pogojem, da so
upravi družbe najavili svojo udeležbo na skupščini v pisni obliki najpozneje konec četrtega dne pred
zasedanjem skupščine. Na skupščini število glasov posameznega delničarja določajo glasovi delnic, ki
so po stanju delniške knjige v njegovi lasti konec sedmega dne pred dnem zasedanja skupščine.
Delničarji lahko pravice iz delnic uresničujejo neposredno na skupščini ali po pooblaščencih. Pooblastilo
mora biti podano pisno in se vloži pri družbi. Praviloma se opravi ena skupščina na leto.
Prepoznavanje in upravljanje vplivov
Poslanstvo in vizija Cinkarne Celje, d. d., temeljita na trajnostnem razvoju, kar pomeni, da strateško
prepoznavamo in upravljamo vse bistvene vplive na okolje, družbo in ekonomijo, hkrati pa
prepoznavamo in upravljamo vse pomembne vplive, ki jih ima širša družba na podjetje (okoljsko-
podnebni vidiki, socialni in ekonomsko-politični). Zaradi kompleksnosti vplivov, ki se dinamično
spreminjajo, smo v meddeležniškem dialogu s predstavniki deležniških skupin prepoznali ključne
bistvene vplive po treh stebrih: okolje – družba – upravljanje (ESG) in jih rangirali po pomembnosti.
Več o tem razkrivamo v poglavju Matriki pomembnosti.
Slika: Prikaz soodvisnosti vplivov med Cinkarno Celje, d. d., in ključnimi deležniki v kontekstu
trajnostnega upravljanja (okolje, družba, upravljanje – ESG)
Zaveza trajnostnemu delovanju je opredeljena v Politiki zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem,
varnostjo in zdravjem, ki jo potrjuje predsednik uprave, v Kodeksu etičnega ravnanja in dela ter v
Poslovniku integriranega sistema vodenja, ki ju pripravljajo odgovorne službe, potrjuje pa uprava
podjetja.
Najvišji organ upravljanja se vključuje v nadzor skladnosti in procese prepoznavanja in upravljanja
vplivov Cinkarne Celje na gospodarstvo, okolje in ljudi v okviru sistemov upravljanja s tveganji, okvirnih
in izvedbenih ciljev ter seznanjanja z rezultati revizij, inšpekcijskih pregledov in presoj.
Najvišje vodstvo odgovornost za upravljanje vplivov z opisnim listom delovnega mesta ali s pooblastili
prenese na odgovorne osebe posamezne službe v podjetju. Prepoznana neskladja revizij, inšpekcijskih
pregledov in presoj odpravljamo v pristojnih organizacijskih enotah oziroma procesih. Realizacijo
odprave spremlja najvišji organ s sistemom poročanja izvedbenih ciljev, pregledom realizacije
investicij, projektov, ukrepov in odprave neskladij. Najvišji organ uprave z zainteresiranimi stranmi
neposredno komunicira oziroma za to pooblašča odgovorne službe.
Poslovno poročilo
33
O učinkovitosti procesov organizacije najvišjemu organu upravljanja se poroča:
− 1-krat letno na letnem vodstvenem pregledu,
− 4-krat letno na širšem strokovnem kolegiju uprave,
− 1-krat letno na sestanku notranjih presojevalcev integriranih sistemov vodenja,
− 1-krat letno na sestanku z zunanjimi presojevalci integriranih sistemov vodenja,
− na sestankih vodstvenih projektnih skupin,
− preko poročil notranje revizije,
− preko zapisnikov poslovnih enot in služb.
V Cinkarni Celje, d. d., sledimo in izpolnjujemo vse zakonske obveznosti nacionalne in evropske
zakonodaje. V obdobju poročanja ni bilo primerov izreka globe ali drugih sankcij zaradi neizpolnjevanja
zakonskih obveznosti. Primere neskladnosti praviloma odkrivamo v naključnih odkritjih in pri revizijah
službe za notranjo revizijo. Glede na ugotovitve primerno ukrepamo.
Poslovodstvo družbe
Predsednik Uprave
Aleš Skok, univ. dipl. inž. kem. teh., MBA – ZDA
Članica Uprave – namestnica predsednika Uprave – tehnična direktorica
Nikolaja Podgoršek Selič, univ. dipl. inž. kem. inž., spec.
Član Uprave – delavski direktor
Filip Koželnik, mag. posl. ved
Poslovno poročilo
34
Izjava o nefinančnem poslovanju
Odgovorno upravljanje, ki upošteva in sledi ciljem trajnostnega razvoja na področju poslovanja družbe,
odgovornosti do družbenega okolja in odnosa do naravnega okolja, je v jedru naših strateških
odločitev. V letu 2022 smo še bolj smelo in celovito stopili na pot usklajenosti našega poslovanja z
vidikov okolja, družbe in upravljanja (ESG), na čemer bo temeljila tudi naša strategija za naslednje
petletno obdobje 2024–2028. Zavedamo se, da je prepoznavanje tveganj, povezanih s podnebjem, in
njihovo učinkovito upravljanje ključnega pomena za naše kratkoročno in dolgoročno delovanje ter
pomemben vidik v odnosu do naših deležnikov. Trajnostne vidike zato postopno, glede na
pomembnost, vse bolj celovito vključujemo v strategijo in vse naše procese.
Najvišji organi upravljanja so aktivno vpeti v postavljanje in izvajanje trajnostnih politik ter odgovorni
za to, da je trajnostni razvoj gonilo razvoja ter del vizije in poslanstva podjetja. Odgovornosti najvišjega
organa upravljanja predstavljamo v Izjavi o upravljanju družbe. Upravljanje temelji na etičnem pristopu
tako do zaposlenih kot do zunanjih deležnikov in konkurence ter prepoznavanju vplivov na družbeno
in naravno okolje.
Skrbni pregled s področja trajnostnosti je v Cinkarni Celje stalna praksa, ki je del upravljavskih in
nadzornih sistemov, s katerimi prepoznavamo, preprečimo, ublažimo in obravnavamo dejanske in
potencialne negativne vplive na okolje in ljudi (vključno s človekovimi pravicami), povezane z našim
poslovanjem. Ti vključujejo negativne vplive, ki so neposredno povezani z lastnimi dejavnostmi
podjetja, kot (potencialno) negativne vplive naših izdelkov ali storitev prek poslovnih odnosov.
S skrbnim pregledom s področja trajnostnosti se odzivamo na spremembe v dejavnostih, poslovnih
odnosih, delovanju, nabavi in prodajnem kontekstu podjetja. Naši procesi temeljijo na mednarodnih
instrumentih Vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter Smernicah OECD za
večnacionalna podjetja.
V poročilu razkrivamo naslednje vidike skrbnega pregleda s področja trajnostnosti:
− Vsa področja tveganj (poglavje Upravljanje tveganj in priložnosti)
− Presoje – notranje in zunanje, finančni in pravni skrbni pregled (poglavje Integriran sistem
vodenja)
− Skrbni pregled zavzetosti in zadovoljstva zaposlenih (poglavje Odnosi z zaposlenimi)
− Skrbni pregled dobaviteljev, skladen z ISO 14000 (poglavje Odnosi z dobavitelji)
− Skrbni pregled zadovoljstva kupcev (poglavje Odnosi s kupci)
− Skrbni okoljski pregled (poglavje Naš pristop do okolja)
Lastna pričakovanja in pričakovanja zunanjih deležnikov smo v letu 2022 preverili z matriko
pomembnosti. Po pomembnosti smo opredelili 12 kazalnikov s področja okolja ter po 18 kazalnikov s
področja družbe in upravljanja. Na ta način smo prepoznali, katera področja so za nas in naše deležnike
najpomembnejša. Deležnike in matriko pomembnosti podrobneje predstavljamo v poglavju Odnosi z
deležniki.
Naši pomembni deležniki so tudi naši zaposleni, zato si prizadevamo za zagotavljanje ustreznih pogojev
za njihov osebni in strokovni razvoj, varnost in zdravje ter dobro počutje na delovnem mestu.
Zaposlovanje in kadrovanje temelji na načelu nediskriminatornosti in enakih možnosti. Skrbimo za
redno strokovno izpopolnjevanje in spodbujamo inovativnost med zaposlenimi. Zavedamo se visoke
starostne strukture naših zaposlenih, zato si prizadevamo pridobiti nov mlad in tehnično usposobljen
kader, tudi preko sistema mentorstva in podeljevanja kadrovskih štipendij. V okviru reprezentativnih
sindikatov v podjetju spoštujemo pravico zaposlenih do svobode združevanja. O naših odnosih do
zaposlenih poročamo v poglavju Odnosi z zaposlenimi.
Poslovno poročilo
35
Delujemo v kemijski panogi, ki je podvržena določenim tveganjem na področju varnosti in zdravja pri
delu, zato redno vlagamo v varnostno opremo, izboljšujemo tehnološke postopke in posodabljamo
tehnologije, izobražujemo zaposlene in uvajamo aktivnosti za preprečevanje nezgod na delovnem
mestu. Delujemo skladno s certifikatom ISO 45001 – Varnost in zdravje pri delu, vzpostavljen imamo
tudi sistem ocenjevanja tveganj na delovnih mestih glede na pojavnost in intenziteto. Naš krovni cilj je
nič poškodb pri delu. Zaposlene spodbujamo k zdravemu življenjskemu slogu. V okviru programa
promocije zdravja jim nudimo različne aktivacije, kot so razne športne aktivnosti, preventivni
zdravstveni pregledi, izobraževanja idr. Več o našem pristopu k temu področju je opredeljeno v
poglavju Varnost in zdravje pri delu.
Delujemo na globalnem trgu in smo del globalnih dobaviteljskih verig. Svoje ključne dobavitelje
vsakoletno ocenjujemo. V ocenjevanje je vključeno tudi preverjanje, ali je dobavitelj certificiran po
standardu ISO 14001 – Sistemi ravnanja z okoljem oziroma ali povzroča emisije v zrak in vodo ter kako
te emisije obvladuje, kakšen je izkoristek surovin in energije, kako ravna z odpadno embalažo in ali s
svojo dejavnostjo povzroča prekomerni hrup. V prihodnje bomo v ocenjevanje vključili tudi druge
trajnostne kazalnike, ki upoštevajo področja okolja, družbe in upravljanja (ESG) ter bodo zapisani v
Kodeksu trajnostnega ravnanja dobaviteljev. Katere so naše ključne skupine dobaviteljev in kako
ocenjujemo svojo dobaviteljsko verigo, je zapisano v poglavju Odnosi z dobavitelji.
Naše poslovanje je usmerjeno predvsem na evropski trg, kjer smo priložnost prepoznali v razvoju
visokokakovostnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Zavedamo se, da so zahteve trga vse večje in
zahtevajo večjo fleksibilnost, zato razvijamo nove rešitve na našem nosilnem proizvodu pigment
titanovega dioksida ter ostalih spremljajočih programih, kot so bakrovi fungicidi, polimeri in
metalurgija. Na tržišče uvajamo tudi nov substrat Humovit EKO. Naše odnose s kupci, razvoj novih
proizvodov in obravnavo reklamacij opisujemo v poglavju Odnosi s kupci.
Zavedamo se pomembnosti razvoja lokalnega okolja, v katerem delujemo, zato vlagamo v šport,
kulturo in odpiramo vrata za praktično izobraževanje mladih. Sodelujemo v družbeno odgovornih
aktivnostih v lokalnem okolju in podpiramo najranljivejše skupine. Z zunanjo strokovno in splošno
javnostjo redno komuniciramo in vzpostavljamo dobre sosedske odnose, tudi s sodelovanjem na
različnih dogodkih, v okviru dneva odprtih vrat, izvedbe novinarskih konferenc in drugih družbeno
odgovornih akcij. Redno sodelujemo s šolami in mlade ozaveščamo o vlogi kemijske industrije pri
obvladovanju podnebnih sprememb in prehodu v nizkoogljičnost. Kako sodelujemo z lokalno
skupnostjo, razkrivamo v poglavju Odnosi z lokalno skupnostjo.
Prizadevamo si zmanjševati svoje negativne vplive in povečevati svoj prispevek k dobrobiti družbe in
naravnega okolja, zato tudi naložbe usmerjamo v najboljše razpoložljive tehnologije, v obnovljive vire
energije, učinkovito upravljanje z energijo, odgovorno upravljanje z odpadki in inovativne rešitve
ponovne uporabe odpadnih surovin, o čemer pišemo v poglavju Naš pristop do okolja. Podpiramo in
izvajamo raziskave na področju varovanja vodnih virov, tal in naravnih habitatov, za ohranjanje in
obnovo biodiverzitete. Redno izvajamo monitoringe emisij v zrak in obvladujemo izpuste pod
dovoljeno mejo. Svoj odgovoren odnos do okolja izražamo tudi z vključenostjo v Program odgovornega
ravnanja za kemijsko industrijo, s čimer izkazujemo našo prostovoljno zavezo, da bomo zagotavljali
neprestane izboljšave na področju varstva okolja, varovanja zdravja in varnosti pri delu, ki so pogosto
večje od zakonodajno določenih. Tveganja s področja okolja ter ostala tveganja obvladujemo s
pomočjo uveljavljenega sistema kakovosti ISO 9001, ravnanja z okoljem ISO 14001 in varnostjo in
zdravja pri delu ISO 45001, na lokaciji Poslovne enote Kemija Mozirje pa smo registrirani v sistem
okoljskega ravnanja in presojanja EMAS. Prav tako redno izpolnjujemo zakonodajne zahteve na
okoljskem področju.
Poslovno poročilo
36
Poročilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in naložbah Cinkarne Celje, d. d.,
za leti 2021 in 2022
Cinkarna Celje, d. d., razkriva informacije o tem, kako in v kakšni meri so njene dejavnosti povezane z
gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo kot okoljsko trajnostne v skladu s členoma 3. in 9. Uredbe o
taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi
okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088).
Razkrivanje informacij se nanaša na Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o
dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za
pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k
blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta
gospodarska dejavnost bistveno ne škoduje kateremu od drugih okoljskih ciljev.
Delež prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s
taksonomijo
Cinkarna Celje, d. d., je specializirana za proizvodnjo in trženje titanovega dioksida, za dejavnost, ki do
sedaj še ni bila ocenjena z vidika primernosti oziroma usklajenosti s taksonomijo, torej ni navedena
med taksonomsko sprejemljivimi dejavnostmi z vidika doseganja podnebnih ciljev. To nikakor ne
pomeni, da svoje dejavnosti ne izvaja z visoko mero okoljske odgovornosti in prizadevanj za
razogljičenje, kakor tudi ne pomeni, da nima dejanskih ali potencialnih pomembnih vplivov na
razogljičenje gospodarstva (zlasti kot omogočitvena dejavnost gradbeniški panogi).
Dejavnost Cinkarne Celje, d. d., dopolnjuje širok nabor drugih izdelkov, kot so: praškasti laki,
masterbatchi, žice in zlitine iz cinka, izdelki za kmetijstvo, izdelava kemijsko procesne opreme, žveplova
kislina, s katerimi družba prav tako išče svoje priložnosti za taksonomsko usklajene prihodke z vidika
t. i. omogočitvene dejavnosti.
Poslovno poročilo
37
Tabela: Delež prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi,
usklajenimi s taksonomijo – razkritje za Cinkarno Celje, d. d., za leti 2021 in 2022
Gospodarska
dejavnost
Oznake
NACE
Opis dejavnosti,
skladne s
taksonomijo
2021
2022
Prihodki v
EUR
Delež
prihodkov
v %
Prihodki v
EUR
Delež
prihodkov
v %
A) Dejavnosti, usklajene s taksonomijo
Ravnanje z
odpadki
E38.11
Zbiranje in
prevoz frakcij
nenevarnih
odpadkov, ki se
ločujejo pri viru
62.492
0,03
81.123
0,04
Ravnanje z
odpadki
E38.32,
F42.99
Snovna
predelava iz
nenevarnih
odpadkov
(poraba in
predelava bakra)
4.028.476
2,09
4.751.526
2,09
Skupaj prihodki od dejavnosti, usklajenih s
taksonomijo
4.090.968
2,13
4.832.649
2,13
B) Dejavnosti, nesprejemljive za taksonomijo
Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih za
taksonomijo
188.371.131
97,87
222.320.467
97,87
Skupaj A + B
192.462.100
100,00
227.153.116
100,00
Čisti prihodki Cinkarne Celje, d. d., so leta 2022 znašali 227.153.116 EUR in leta 2021 192.462.100 EUR,
od tega so bili prihodki od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi
s taksonomijo v višini 4.832.649EUR (leta 2021 v višini 4.090.968 EUR), kar je 2,13 odstotka. Leta 2022
je bilo 222.320.467 EUR prihodkov (leta 2021 188.371.131 EUR) iz dejavnosti, nesprejemljivih za
taksonomijo, kar predstavlja 97,87 odstotka.
S taksonomsko usklajeno dejavnostjo zbiranje ločeno odpadnih kovin, papirja, plastike in odprodaja
predelovalcem, pod NACE klasifikacijo E38.11., je Cinkarna Celje, d. d., v letu 2022 ustvarila 81.123 EUR
in leta 2021 62.492 EUR prihodkov oziroma 0,04 odstotka vseh prihodkov v letu 2022 in 0,03 odstotka
prihodkov v letu 2021. Vsi ločeno zbrani in transportirani nenevarni odpadki, ki se ločujejo pri viru, so
namenjeni pripravi za ponovno uporabo ali recikliranje.
S snovno predelavo iz nenevarnih odpadkov (poraba in predelava bakra), pod NACE klasifikacijo
E38.32, F42.99, je Cinkarna Celje, d. d., v letu 2022 ustvarila 4.751.526 EUR prihodkov oziroma 2,09
odstotka vseh prihodkov v letu 2022 in 4.028.476 EUR prihodkov oziroma 2,09 odstotka vseh prihodkov
v letu 2021.
Pri proizvodnji zlitin iz cinka uporabljamo kot legirna elementa odpadni aluminij in odpadni baker.
Ostanke zamaka uporabljamo kot recikliran material pri proizvodnji cinkovih zlitin.
Predelujemo odpadni baker, odpadni bakrov klorid in bakronosne pepele iz mulja po pranju ribiških
mrež. Tehnološki izmet pri proizvodnji masterbachev (pogače, špageti) se predela v granule in dodaja
v določenem deležu vhodnim materialom pri proizvodnji masterbatchev. Tehnološki izmet pri
proizvodnji praškastih lakov (filter prah, nadzrno) se predela v čipse in v določenem deležu dodaja
materialom pri proizvodnji praškastih lakov.
Poslovno poročilo
38
Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb je, da z dejavnostjo najmanj 50 odstotkov (po teži)
predelanih ločeno zbranih nenevarnih odpadkov pretvorimo v sekundarne surovine, ki so primerne za
nadomeščanje neobdelanih materialov v proizvodnih procesih.
Za dejavnost smo pregledali tehnična merila, navedena v delegiranih aktih. Z dejavnostjo ne
povzročamo bistvene škode pri drugih okoljskih ciljih.
Kazalniki so izračunani na podlagi definicij v Prilogi 1 Ključni kazalniki uspešnosti nefinančnih podjetij
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852
Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti
podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih
gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja.
Ključni kazalnik uspešnosti za prihodke smo izračunali kot del čistih prihodkov, ki izhajajo iz proizvodov
ali storitev, vključno z neopredmetenimi, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s
taksonomijo (števec), deljen s čistim prihodkom (imenovalec).
Prihodki zajemajo prihodke, pripoznane v skladu z 82.(a) členom Mednarodnega računovodskega
standarda (MRS) 1, kakor je bil sprejet z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (1).
Delež naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi
dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo
Tabela: Delež naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi
dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo – razkritje za Cinkarno Celje, d. d., za leti 2021 in 2022
Gospodarska
dejavnost
Oznake
NACE
Opis naložbe
2021
2022
Naložbe v
osnovna
sredstva v
EUR
Delež
naložb v
osnovna
sredstva
v %
Naložbe v
osnovna
sredstva v
EUR
Delež
naložb v
osnovna
sredstva
v %
A) Naložbe v osnovna sredstva, usklajene s taksonomijo
Energija
D35.11
in
F42.22
Proizvodnja
energije z
uporabo
fotovoltaične
tehnologije
313.227
2,77
736.984
6,99
Skupaj naložbe v osnovna sredstva, usklajene s
taksonomijo
313.227
2,77
736.984
6,99
B) Naložbe v osnovna sredstva, nesprejemljive za taksonomijo
Skupaj naložbe v osnova sredstva,
nesprejemljive za taksonomijo
11.012.181
97,23
9.809.511
93,01
Skupaj A + B
11.325.408
100,00
10.546.495
100,00
Vse naložbe Cinkarne Celje, d. d., v osnovna sredstva so v letu 2022 znašale 10.546.495 EUR, leta 2021
pa 11.325.408 EUR. Naložbe Cinkarne Celje, d. d., v osnovna sredstva, usklajene s taksonomijo, so v
letu 2022 znašale 736.984 EUR, v letu 2021 pa 313.227 EUR, kar je 7 odstotkov vseh naložb v osnovna
sredstva v letu 2022 in 2,77 vseh naložb v letu 2021. Naložbe v osnovna sredstva, nesprejemljive za
taksonomijo, so bile leta 2022 v višini 9.809.511 EUR, leta 2021 pa so znašale 11.012.181 EUR, kar je
93 odstotkov vseh naložb v osnovna sredstva v letu 2022 in 97,23 odstotka v letu 2021.
Poslovno poročilo
39
Taksonomsko usklajena dejavnost je proizvodnja električne energije z uporabo fotovoltaične
tehnologije (koda statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 - D35.11 in F42.22).
Za dejavnost smo pregledali tehnična merila. Dejavnost daje bistven prispevek k blažitvi podnebnih
sprememb. Dejavnost smo ocenili z vidika prilagajanja podnebnim spremembam. Ocenili smo, katera
fizična podnebna tveganja, navedena v Dodatku A, oddelka II Delegirane uredbe Komisije (EU
2021/2139 z dne 4. julija 2021), bi lahko vplivala na uspešnost gospodarske dejavnosti med njenim
pričakovanim trajanjem. Nobenega tveganja nismo prepoznali kot pomembnega.
Objekt za proizvodnjo električne energije z uporabo fotovoltaične tehnologije ne stoji na zemljišču
območja biotske raznovrstnosti (lokacija je na strehi zgradbe v industrijskem okolju), zato morebitni
blažitveni ukrepi niso potrebni. Uporablja se oprema, ki je trpežna in jo je vsaj deloma možno
potencialno reciklirati, tako da izpolnjuje cilje prehoda na krožno gospodarstvo.
Delež naložb v osnovna sredstva smo izračunali tako, da smo v imenovalec zajeli povečanje
opredmetenih in neopredmetenih sredstev v poslovnem letu pred amortizacijo in vsemi ponovnimi
merjenji, vključno s tistimi, ki izhajajo iz prevrednotenj in oslabitev, ter brez sprememb poštene
vrednosti. Imenovalec zajema tudi povečanja opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ki izhajajo iz
poslovnih združitev. V števec smo zajeli del naložb v osnovna sredstva, vključenih v imenovalec, ki je
povezan s sredstvi ali procesi, povezanimi z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo.
Z naložbo v osnovna sredstva, ki je usklajena s taksonomijo, širimo gospodarsko dejavnost podjetja,
usklajeno s taksonomijo.
Delež naložb v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi
dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo
Tabela: Delež naložb v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi
dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo – razkritje za Cinkarno Celje, d. d., za leti 2021 in 2022
Gospodarska
dejavnost
Oznake
NACE
Opis naložbe
2021
2022
Naložbe v
obratna
sredstva v
EUR
Delež
naložb v
obratna
sredstva
v %
Naložbe v
obratna
sredstva v
EUR
Delež
naložb v
obratna
sredstva
v %
A) Naložbe v obratna sredstva, usklajene s taksonomijo
Ravnanje z
odpadki
E38.32
in
F42.99
Snovna
predelava iz
nenevarnih
odpadkov
(poraba in
predelava
bakra)
2.695.769
1,72
3.733.945
1,89
Skupaj naložbe v obratna sredstva, usklajene
s taksonomijo
2.695.769
1,72
3.733.945
1,89
B) Naložbe v obratna sredstva, nesprejemljive za taksonomijo
Skupaj naložbe v obratna sredstva,
nesprejemljive za taksonomijo
154.322.944
98,28
194.349.114
98,11
Poslovno poročilo
40
Skupaj A + B
157.018.713
100,00
198.083.059
100,00
V obratna sredstva je Cinkarna Celje, d. d., leta 2022 vložila 198.083.059 EUR in leta 2021 157.018.713
EUR, od tega je bilo leta 2022 za 3.733.945 EUR (leta 2021 2.695.769 EUR) investicij v obratna sredstva
usklajenih s taksonomijo, kar je 1,89 odstotka (leta 2021 je delež 1,72-odstoten). Investicije v obratna
sredstva so bile povezane z dejavnostjo snovne predelave iz nenevarnih odpadkov (poraba in
predelava bakra), ki sodi pod NACE klasifikacijo E38.32 in F42.99.
Delež naložb v obratna sredstva je izračunan kot števec, deljen z imenovalcem.
Imenovalec zajema neposredne neusredstvene stroške, povezane z dnevnim servisiranjem
opredmetenih osnovnih sredstev s strani podjetja ali tretje osebe, kateri se dejavnosti oddajo v zunanje
izvajanje, ki so potrebni za zagotovitev neprekinjenega in učinkovitega delovanja takšnih sredstev.
Števec je enak delu naložb v obratna sredstva, vključenemu v imenovalec, ki je kar koli od naslednjega:
a) povezan s sredstvi ali procesi, povezanimi z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s
taksonomijo, vključno z usposabljanjem in drugimi potrebami po prilagoditvi človeških virov,
ter neposrednimi neusredstvenimi stroški, ki predstavljajo raziskave in razvoj;
b) del načrta za naložbe v osnovna sredstva za razširitev gospodarskih dejavnosti, usklajenih s
taksonomijo, ali omogočanje, da postanejo gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za
taksonomijo, usklajene s taksonomijo v vnaprej določenem časovnem okviru;
c) povezan z nakupom proizvodnje iz gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, in
posameznimi ukrepi, ki omogočajo, da ciljne dejavnosti postanejo nizkoogljične ali da vodijo
do zmanjšanj emisij toplogrednih plinov, ter posameznimi ukrepi za prenovo stavb,
navedenimi v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) ali
15(2) Uredbe (EU) 2020/852, pod pogojem, da se taki ukrepi uvedejo in začnejo izvajati v 18
mesecih.
Poslovodstvo družbe
Predsednik Uprave
Aleš Skok, univ. dipl. inž. kem. teh., MBA – ZDA
Članica Uprave – namestnica predsednika Uprave – tehnična direktorica
Nikolaja Podgoršek Selič, univ. dipl. inž. kem. inž., spec.
Član Uprave – delavski direktor
Filip Koželnik, mag. posl. ved
Poslovno poročilo
41
Strateške usmeritve
Z letom 2023 se izteče naša petletna strategija za obdobje 2019–2023. V pripravi je nova strategija za
petletno obdobje 2024–2028, ki bo temeljila na dolgoročnih trajnostnih vrednostih in usmeritvah, v
skladu z modeli krožnega gospodarstva in strateškim ciljem razogljičenja.
Družba bo:
• s storitvami iz svoje dejavnosti celovito zadovoljevala potrebe kupcev;
• z dobavitelji in kupci gradila partnerski odnos;
• neprestano ustvarjala vrednost za svoje deležnike;
• ohranjala in razvijala spodbudno okolje za svoje zaposlene, skrbela za izobraževanje in razvoj
kadrov ter postopno izboljševala starostno strukturo z zaposlovanjem mladih, strokovno
usposobljenih kadrov;
• z družbenim okoljem ustvarjala partnerski odnos, ki je osnova dolgotrajnega razvoja tako
družbe kot celotne družbene skupnosti;
• s svojo dejavnostjo stremela k trajnostnosti.
Strateški cilji so:
• ohraniti položaj zanesljivega ponudnika na področju prodaje pigmenta titanovega dioksida,
• ostati dinamična, prilagodljiva in h kupcu usmerjena družba,
• skrbeti za celovito oskrbo odjemalcev,
• uvajati sodobne tehnologije učinkovite rabe energije in okoljsko sprejemljive proizvodnje,
• skrbeti za poslovno odličnost, kakovost poslovanja ter zadovoljstvo kupcev in zaposlenih.
Plan za leto 2023
V naslednjem finančnem obdobju nameravamo vztrajati pri dolgoletni poslovni strategiji, ki temelji
predvsem na aktivnem trženjskem pristopu v smeri iskanja in razvoja najdonosnejših kupcev in trgov,
povečanja tržnih deležev na najkakovostnejših trgih in vzpostavljanju dolgoročnih partnerskih odnosov
s ključnimi strankami. Načrtujemo restriktivnejšo politiko na področju upravljanja stroškov materialov,
surovin, energije in storitev. Hkrati se zavedamo, da so zaposleni pomemben temelj poslovnega
uspeha, zato bomo še naprej v dogovoru z reprezentativnimi sindikati in predstavniki zaposlenih
zagotovili, da bodo tudi prejemki zaposlenih primerno odražali uspešnost podjetja oziroma kakovost
njegovih rezultatov.
Osredotočamo se na čim večji izkoristek kapacitete proizvodnje, izkoriščanje tržnih potencialov v smeri
prodaje proizvodov z večjo dodano vrednostjo, optimizacijo proizvajalnih stroškov in izvedbo
investicijskih načrtov. Finančno poslovanje je tradicionalno konservativno, podjetje je finančno
stabilno, obseg denarnih sredstev je visok in omogoča nemoteno in pravočasno kritje vseh obveznosti.
Strategija podjetja bo še naprej usmerjena v zagotavljanje najvišje možne ravni količinske proizvodnje
in prodaje ter v izkoriščanje potencialov najdonosnejših trgov pigmenta. Z visoko mero prilagodljivosti
bomo alocirali prodajne količine na najdonosnejše trge. Tradicionalno sledimo principom
konservativne finančne politike in skrbi za zanesljiv denarni položaj, zavedajoč se volatilnosti trga in s
tem povezanih tveganj. Hkrati dobro poslovanje, obstoj denarnih presežkov in napovedi implicirajo
tudi ustrezno in primerno nagrajevanje lastnikov.
Naložbe bodo z vidika omogočanja rasti prodaje izvedene predvsem v nabavo novih in omogočanje
največje razpoložljivosti obstoječih naprav v proizvodnji titanovega dioksida. Naložbe bomo izvajali po
posameznih programih glede na potrebe, njihovo zmožnost in perspektivnost ter skladno s petletnim
Poslovno poročilo
42
strateškim načrtom. Investirali bomo predvsem v projekte za odpravo ozkih grl, povečanje energetske
učinkovitosti, zniževanje negativnih vplivov na okolje ter izboljšanje pogojev za varno in zdravo delo.
Največji delež investiranih sredstev bomo namenili proizvodnji titanovega dioksida.
Družba bo osredotočena tudi na obvladovanje nabavnega procesa zaradi nepredvidljivih poslovnih
ciklov z občutnimi spremembami v prodajnih in nabavnih cenah, ki imajo lahko precejšen vpliv na
poslovni rezultat in denarni tok.
V prihodnjih letih se bo izvedel nov investicijski cikel, ki ga potrebujemo za stabilno tekoče delovanje.
Z vlaganjem v širitev proizvodnih zmogljivosti na obstoječi lokaciji se obseg proizvodnje pigmenta
titanovega dioksida približuje regulatorni zgornji meji, zato bo v prihodnosti treba iskati alternativne
možnosti za nadaljnjo rast obsega poslovanja.
Izvedene in načrtovane naložbe
V letu 2022 smo za investicije, nabavo osnovnih sredstev in nadomestne opreme ter okoljske investicije
porabili 10,55 milijona EUR, kar predstavlja slabih 70 odstotkov planiranih sredstev za leto 2022.
Realizacija na področju investicij je bila 56-odstotna. Glede na plan zaostajamo zaradi več dejavnikov,
med katere kot najpomembnejši sodijo iskanje ustrezne rešitve, postopki priprave dokumentacije,
dolgi roki dobave in pomanjkanje človeških virov. Realizacija za nadomestno opremo znaša 108
odstotkov. Tu smo plan nekoliko presegli, predvsem zaradi močnega podaljševanja dobavnih rokov.
Pomanjkanje zalog materialov namreč lahko resno ogroža naše delovanje. Odstopanja od plana so bila
največja na področju nabave osnovnih sredstev, kjer smo dosegli slabih 43 odstotkov realizacije. Vzroki
za slabo realizacijo so podobni kot pri investicijah.
Izvedene investicije v letu 2022
Kot običajno smo tudi v letu 2022 največji delež investiranih sredstev namenili proizvodnji titanovega
dioksida za nadaljevanje aktivnosti večletnega projekta.
Tretja linija druge stopnje nevtralizacije odpadne kisline je uspešno zaključena z opravljenim tehničnim
pregledom in pridobljenim uporabnim dovoljenjem.
Dodatni peščeni mlin za mletje kalcinata po omakanju je dobavljen. V letu 2023 bosta zaključeni
priprava prostora in montaža. Zagon mlina je načrtovan v drugem kvartalu.
Nadaljevali smo s planiranimi deli pri izvajanju protiprašnih ukrepov v proizvodnji titanovega dioksida.
Namestili smo dodatno flokulantsko napravo, ki omogoča dodajanje drugačnega flokulanta za
pospeševanje usedanja suspenzij na belem delu in končni predelavi.
Uspešno nadaljujemo z gradnjo sončnih elektrarn. Na energetskem področju smo investirali tudi v
optimizacijo parovoda in izvajali aktivnosti za omogočenje kurjenja ene od kalcinacijskih peči na ekstra
lahko kurilno olje (ELKO).
Izvajali smo tudi investicijska dela na sanaciji posameznih objektov (stavba operativnega vzdrževanja
TiO
2
– faza III, zamenjava oken v proizvodnji praškastih lakov v PE Kemija Mozirje).
Glavnino sredstev, planiranih na področju koriščenja okoljskih rezervacij (36 %), smo namenili sanaciji
Odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak. Izvedli smo poskusno polje za novo drenažo C1 pod
Poslovno poročilo
43
visoko nasuto pregrado Bukovžlak in pridobili strokovno poročilo o izvedbi, ki je podlaga za
projektiranje celotne linije drenaže.
Načrti za leto 2023
Skupni planski znesek naložb v letu 2023 je 20.479.040 EUR. Vanj so vključeni usredstveni lastni
proizvodi in storitve v višini 1.401.325 EUR, niso pa vključene predvidene aktivnosti iz naslova odprave
okoljskih rezervacij v višini 2 milijona EUR. Planirana vrednost investicij z upoštevanimi usredstvenimi
lastnimi proizvodi in brez planiranih sredstev za odpravo okoljskih rezervacij je višja od plana v letu
2022 za 44 %. Predstavlja 10,2 % planirane prodaje v letu 2023 ter 157 % amortizacije.
69 % vseh naložb bo namenjenih investicijam, 24,6 % nabavi nadomestne opreme in 6,4 % nabavi
posamičnih osnovnih sredstev.
Graf: Delež sredstev glede na načrtovane naložbe v letu 2023
Naložbe bomo izvajali po posameznih programih glede na potrebe, njihovo zmožnost in perspektivnost
ter skladno s petletnim strateškim načrtom. S ciljem povečevanja energetske učinkovitosti in
samooskrbe bomo znaten del investicijskih sredstev namenili:
• projektom gradnje dodatnih sončnih elektrarn, elektro omrežja in trafo postaj, ki bodo
omogočile priključitev sončnih elektrarn na omrežje,
• pripravi projektov kogeneracije električne energije iz pare, nastale pri sežigu žvepla,
• pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja in naročilu opreme za vgradnjo
baterijskega hranilnika,
• boljši izrabi viškov pare,
• boljši izrabi odpadne toplote,
• izvedbi ukrepov za zmanjševanje porabe električne energije (zamenjava razsvetljave in
energetsko potratnih elektromotorjev, nameščanje frekvenčnih pretvornikov, optimiranje
delovanja kompresorjev za proizvodnjo stisnjenega zraka).
Poslovno poročilo
44
Kot preventivni ukrep na napovedano možnost delne redukcije dobave zemeljskega plina bomo sanirali
rezervoar za ekstra lahko kurilno olje (ELKO), izvedli potrebne inštalacije in eno kalcinacijsko peč
opremili z gorilnikom, ki poleg zemeljskega plina omogoča tudi porabo ELKO.
Znaten del investicijskih sredstev bo namenjen tudi izvedbi povezav, ki bodo omogočile notranje
recikle večjega dela tehnološke vode.
Čeprav smo glede na aktualne okoliščine fokus pri investiranju usmerili v energetsko transformacijo,
še vedno znaten del naložb namenjamo tudi projektom za odpravo ozkih grl, zniževanje negativnih
vplivov na okolje ter izboljšanje pogojev za varno in zdravo delo. Največji delež investiranih sredstev
bomo namenili proizvodnji titanovega dioksida, kjer bomo nadaljevali s pripravo projektov in dovoljenj
ter delnim izvajanjem investicij:
• vgradnja dodatne skladiščne posode 12.10 C za izpust raztopine iz razklopnih stolpov,
• modernizacija skladiščenja in priprave suspenzije apna in kalcita,
• vgradnja centralne posode za tretjo linijo vakuumskega hlajenja,
• vgradnja petega sulfacid reaktorja za čiščenje dimnih plinov iz kalcinacije,
• širitev kapacitete v površinski dodelavi 2.
Za izvajanje na področju odprave ozkih grl v proizvodnji titanovega dioksida nadaljujemo naložbe v:
• črpanje raztopine iz 12.01 A v razklopne stolpe,
• tretjo filter stiskalnico za ožemanje metatitanove kisline,
• zaključek projekta vgradnje tretjega peščenega mlina za mokro mletje kalcinata.
Nekaj večjih investiranj v PE Titanov dioksid je tudi v letu 2023 predvidenih na področju izvajanja
preventivnih ukrepov za zmanjšanje prašenja.
Izvedli bomo posodobitev omrežja za prenos podatkov proizvodnih procesov v PE Titanov dioksid ter
nadgradili krmiljenje in vodenje na vsaj dveh procesih z najbolj zastarelo programsko opremo. V teku
je nadgradnja proizvodnega informacijskega sistema Spekter. Za povečanje informacijske varnosti je
planirana vzpostavitev virtualnega okolja strežnikov in operacijskih postaj PCS7 ter s tem omogočena
vzpostavitev redundančnega sistema.
V proizvodnji žveplove kisline bo v času naslednjega remonta potrebna menjava absorpcijskega stolpa
1 in izmenjevalca toplote IT2.
V PE Kemija Celje bomo posodobili prepihovanje reaktorjev za proizvodnjo bakrovih pripravkov in
uredili avtomatizirano dodajanje natrijevega hidroksida.
V PE Kemija Mozirje investicij ne planiramo, bomo pa pripravili projekt umestitve nove linije za bele
masterbatche in nabavili nekaj osnovnih sredstev.
V PE Polimeri bomo dotrajano CNC stružnico nadomestili z novo.
Investicije bodo potekale tudi na naših lokacijah Bukovžlak in Za Travnikom. V Bukovžlaku bo potekalo
projektiranje in gradnja drenaže C pod visoko nasuto pregrado ter tesnilne zavese na SV pregrade
Odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB). Na visoki nasuti pregradi Bukovžlak je
predvideno projektiranje in začetek gradnje odvodnega jarka z merskim mestom ter objekta za
zniževanje gladine, na visoki nasuti pregradi Za Travnikom pa projektiranje, pridobivanje dovoljenj in
po možnosti začetek izvajanja sanacije na vzhodnem in zahodnem boku. Za te namene bomo koristili
okoljsko rezervacijo.
Poslovno poročilo
45
Ministrstvo za okolje planira v prihodnjem letu izvedbo sanacije parcele 115/1 k. o. Teharje, po kateri
teče naš cevovod za sadro. Da bi se izognili kasnejšim omejitvam pri sanaciji ob morebitnem puščanju,
moramo sočasno s sanacijo parcele 115/1 prestaviti naš cevovod za sadro.
Skladno s plani, dejansko potrebo in finančnimi možnostmi bomo med letom pripravljali in uvajali tudi
nove projekte ter nabavljali nadomestne in nove posamične dele osnovnih sredstev.
Med večjimi naložbami za nabavo nadomestne opreme in osnovnih sredstev bodo:
• obnova vsaj enega razklopnega stolpa,
• zamenjava prve od dveh filter stiskalnic za ožemanje pigmenta,
• obnova in nadvišanje peščenih filtrov v Pripravi vode.
Vsako leto investiramo tudi v ukrepe za izboljšanje požarne varnosti. Nabavili bomo tudi nekaj dodatne
opreme za kontrolo kakovosti.
Načrtujemo financiranje z lastnimi viri.
Podrobnejši pregled predvidenih vlaganj vsebuje Plan investicij, osnovnih sredstev in nadomestne
opreme za leto 2023.
Poslovno poročilo
46
Analiza rezultatov in poslovanja
Prodaja
Skupna prodaja je v leta 2022 za 18 % višja od prodaje, dosežene v primerljivem obdobju leta 2021.
Skupni znesek prodaje oziroma čistih prihodkov od prodaje je dosegel vrednost 227,2 milijona EUR.
Eno izmed višjih mesečnih prodaj v 2022 smo dosegli v mesecu maju, ko je le-ta znašala 23,6 milijona
EUR in predstavlja nasploh mesečni zgodovinski rekord.
Skupna prodaja na tuji trg se je, glede na preteklo leto, zvišala za 18 %. Dvig prodaje na tuje trge je
nedvomno posledica višjih prodajnih cen pigmenta. V absolutnem in relativnem smislu je najočitnejši
dvig prodaje na trge EU.
Tabela: Prodaja po trgih v letih 2021–2022, v EUR
Trg
2021 (v EUR)
2022 (v EUR)
ΔPY %
Slovenija
17.355.361
18.781.919
+8
EU
142.500.353
173.950.706
+22
Bivša YU
4.383.469
4.959.791
+13
Tretje države
24.693.293
27.117.372
+10
Tretje države – dolar. trgi
3.529.624
2.343.328
–34
Skupaj
192.462.100
227.153.116
+18
Graf: Delež prodaje po trgih v letu 2022
Prodaja na trg EU je za 22 % višja od dosežene v preteklem letu. Na preseganje so vplivale predvsem
višje prodajne cene in količine pigmenta ter višje borzne cene kovin, tj. bakra in cinka, ki posledično
vplivajo na prodajno ceno proizvodnih skupin – cinkovih zlitin in žic ter bakrovih fungicidov. Enega
izmed ključnih trgov predstavlja Nemčija, kjer ustvarimo 29,7 % izvozne prodaje in 27,2 % celotne
prodaje podjetja. Pomembnost nemškega trga se je v primerjavi z letom poprej malenkost zmanjšala
zaradi objektivne zrelosti trga.
Prodaja na trge nekdanje Jugoslavije se je zvišala za 13 %, kar je povezano z višjo vrednostno prodajo
pigmenta in cinkovih izdelkov ter bakrovih fungicidov.
Poslovno poročilo
47
Prodaja na domačem trgu je za 8 % višja glede na isto obdobje leta 2021. Rast prodaje je zaznamovala
rast prodaje vseh poslovnih enot, razen PE Polimeri.
Prodaja na trge tretjih držav je skupno višja za 4 % glede na isto obdobje preteklega leta. Tudi na tem
segmentu je k temu največ prispevala višja prodajna cena pigmenta. Na dolarskih trgih še vedno
ohranjamo minimalne kontrolne tržne deleže, saj bi bili večji plasmaji nesmotrni zaradi specifičnih
razmer, ki so gotovo manj ugodne kot na evropskih trgih.
Graf: Vrednost prodaje glede na trg v letih 2020–2022, v EUR
Delež skupnega izvoza v celotni prodaji podjetja je v preučevanem letu znašal 91,7 %. V primerjavi s
preteklim letom se je ta delež zvišal za 0,7 odstotne točke. Povečan delež izvoza se nanaša na povečanje
vrednostne prodaje na ključne trge: Nemčijo, Italijo, Francijo in Turčijo. Glavnino dosegamo z izvozom
pigmenta titanovega dioksida.
Struktura prodaje po nacionalnih trgih se četrtletno spreminja glede na pogoje, ki vsakokrat
prevladujejo na posameznem trgu. V grobem pa je struktura pogojena z donosnostjo trgov, trženjsko
strategijo in politično-ekonomsko varnostjo ter zanesljivostjo trgov.
Tabela: Prodaja po proizvodnih programih v letih 2021–2022, v EUR
Proizvodni program
2021 (v EUR)
2022 (v EUR)
ΔPY %
Titanov dioksid
156.788.783
187.495.664
+20
Predelava cinka
6.364.355
8.240.209
+29
Laki, mastri in tiskarske barve
17.687.588
18.516.808
+5
Agro program
7.990.692
8.399.825
+5
Ostalo
3.630.682
4.500.610
+24
Skupaj
192.462.100
227.153.116
+18
V obravnavanem obdobju je prodaja nosilnega programa pigmenta titanovega dioksida dosegla višino
187,5 milijona EUR. Višja vrednostna prodaja za 30,7 milijona EUR je posledica višjih povprečnih
prodajnih cen. Pogodbene cene pigmenta v Evropi so do leta 2021 strmo naraščale in dosegle vrsto
Poslovno poročilo
48
četrtletnih rekordov. Naklon rasti prodajnih cen pigmenta se je ob polletju umiril oziroma se je že
obrnil. Nedvomno se potrošnja umirja zaradi inflacije v Evropi in spreminjajočega se razpoloženja
potrošnikov. V industriji se pričakuje zmanjšan nabavni interes, na kar vpliva tudi negotovost oskrbe z
zemeljskim plinom, ki povečuje zaskrbljenost glede obratovanja evropske industrije. Med drugim so
nekateri konkurenti napovedali oziroma že zmanjšali proizvodnjo pigmenta v Evropi. Gre predvsem za
globalne proizvajalce s portfeljem tovarn po vsem svetu, ki so v Ameriki ali Aziji zakupili energente po
bistveno nižjih cenah. S ceno energije pa korelirajo tudi pomožne surovine, potrebne za proizvodnjo
pigmenta.
Prodajni program predelave cinka združuje izdelčne skupine cinkova žica, anode in zlitine. Poslovanje
je višje od doseženega v primerljivem obdobju preteklega leta za 29 %. Dvig prodaje se nanaša
predvsem na višje borzne cene cinka.
V obravnavanem obdobju je prišlo primerjalno do 5-odstotnega zvišanja prodaje programa laki in
mastri, kar se v največji meri nanaša na višje prodajne cene masterbatchev in praškastih lakov. Gre za
vgrajevanje višjih vhodnih cen.
Prodaja agro programa, ki zajema prodajo bakrovih fungicidov, Pepelina, zelene galice in Humovita, se
je v primerjavi s primerljivim obdobjem leta 2021 zvišala za 5 %. Rast je posledica višjih prodajnih cen
bakrovih fungicidov. Te so višje na račun višjih borznih cen bakra in izboljšane prodajne strukture. V
letu 2022 nadaljujemo s proizvodnjo tržno zelo zanimive aktivne substance, tj. tribazičnega bakrovega
sulfata (TBCS). Prodajo Humovita je na ravni primerljivega obdobja 2021. Pri prodaji zemlje smo odvisni
od razmer na lokalnem in bližnjih trgih, saj izdelek ne prenese dodatnega stroška transporta za vstop
na oddaljene trge.
Program »ostalo« zajema prodajne programe termoplastov, polimerov, elastomerov, sistemov za
transport agresivnih medijev (STAM), žveplove kisline, CEGIPSa, trgovskega blaga, storitev in prodajo
opuščenih izdelkov ter izdelčnih skupin. Vrednostna prodaja omenjene skupine je primerjalno višja za
24 %. Prodaja STAM je na podobnem nivoju. Vrednostna prodaja žveplove kisline je za 34 % višja. Pri
programih te skupine oziroma kategorije je treba izpostaviti tudi CEGIPS, ki je višja za 72 %. Prodali smo
namreč 164,4 tisoč ton CEGIPSa, kar je pomembno v kontekstu podaljševanja življenjske dobe naprave
Za Travnikom.
V preučevanem obdobju je moč ugotoviti, da so se relativna razmerja ponovno spremenila. Udeležba
PE Titanov dioksid je višja za 1,3 odstotne točke. Skladno z višjo vrednostno prodajo metalurških
izdelkov je delež udeležbe PE Metalurgija višji za 0,3 odstotne točke. Ostale PE beležijo padec udeležbe.
Delež PE Polimeri se je primerjalno znižal, saj obseg poslovanja sovpada z investicijsko aktivnostjo
regionalne farmacevtske in petrokemične industrije. Gre torej v osnovi za naročilniško, kupcu
popolnoma prilagojeno proizvodnjo tehnoloških sistemov, ki pa je neposredno odvisna od
investicijskih ciklov industrije v regiji.
Spremembe v strukturi prodaje po poslovnih enotah so prisotne. Kratkoročna posledica vsebinskih
sprememb je manjše število poslovnih enot in v perspektivi naraščanje relativne pomembnosti
jedrnega programa, tj. titanovega dioksida.
Poslovno poročilo
49
Poslovni izid
V letu 2022 je dosežen poslovni izid iz poslovanja v višini 53,2 milijona EUR. Ta rezultat presega
dosežen poslovni izid iz poslovanja leta 2021, ki je znašal 40 milijonov EUR, za 33 %. Operativno
poslovanje je bilo torej boljše od lanskega, hkrati pa bistveno nad ravnjo poslovnega načrta. Na
omenjeno preseganje rezultata sta vplivala dobra količinska prodaja in povečanje prodajnih cen
nosilnega proizvoda. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi oziroma EBITDA je dosegel vrednost 65,3
milijonov EUR in znaša 29 % dosežene prodaje. V primerjavi z letom poprej je EBITDA višji za 27 %.
Po obračunu vpliva finančnih prihodkov in odhodkov je v letu 2022 izkazan poslovni izid pred davki v
višini 52,7 milijona EUR, leta 2021 je bil dosežen dobiček v višini 40 milijonov EUR. Rezultat pred davki
se je glede na preteklo leto povečal za 32 %. V letu 2022 je dosežen negativni saldo iz financiranja v
višini 460,1 tisoč EUR (leta 2021 je znašal negativni saldo iz financiranja 20,1 tisoč EUR). Nastali saldo
iz financiranja izhaja iz negativnega salda tečajnih razlik v višini 457,6 tisoč EUR, negativnega salda
prihodkov in odhodkov iz naložb in obresti v višini 2,5 tisoč EUR. Negativni saldo iz financiranja izhaja
iz terminskega nakupa in prodaje dolarjev. Negativni saldo kljub temu skozi celo poslovno leto pomeni
učinkovito uporabo instrumentov zavarovanja za obvladovanje volatilnega gibanja valutnega para
USD/EUR pri nabavi titanonosnih rud.
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 43,4 milijona EUR in je višji od realiziranega v letu 2021
za 31 % (33,2 milijona EUR). Ob upoštevanju razvoja dogodkov v mednarodnem gospodarstvu na trgu
pigmenta titanovega dioksida in predvsem glede na rezultate konkurentov iz panoge titanovega
dioksida ocenjujemo, da je rezultat nadpovprečno dober in nad pričakovanji. Čisti poslovni izid zajema
poslovni izid pred obdavčitvijo, obračunan davek od dohodka v višini 8,8 milijona EUR (efektivna
davčna stopnja tako znaša 16,7 %).
Delnice – njihova vrednost in promet
Osnovni kapital Cinkarne Celje, d. d., ki znaša 20.229.769,66 EUR, je razdeljen na 8.079.770 navadnih
prosto prenosljivih kosovnih delnic. Struktura delničarjev je razkrita v poglavju Skupščina
podjetja/struktura kapitala.
Delnice Cinkarne Celje, d. d., kotirajo na standardni kotaciji Ljubljanske borze pod oznako CICG. Enotni
tečaj na prvi dan trgovanja, tj. 6. 3. 1998, je znašal 33,71 EUR/delnico oziroma 3,37 z upoštevanjem
cepitve delnic v letu 2022.
Skupno število delničarjev na zadnji dan v letu 2022 je znašalo 2.321, celotno število izdanih delnic pa
znaša 8.079.770, pri čemer je 7.815.120 delnic z glasovalno pravico, 264.650 pa je lastnih delnic
podjetja.
Vrednost delnice Cinkarne Celje, d. d., kotirajoča na prvi kotaciji Ljubljanske borze (z oznako CICG), je
v letu 2022 nihala med 22,4 EUR/delnico in 32,0 EUR/delnico.
Tržna kapitalizacija podjetja je na zadnji trgovalni dan v letu 2022 znašala 185,8 milijona EUR. Tržna
kapitalizacija podjetja na zadnji dan leta 2021 pa je znašala 209,3 milijona EUR.
Poslovno poročilo
50
Tabela: Gibanje vrednosti delnice CICG v letu 2022 glede na mesec (enotni tečaj konec meseca) in v letih
2019–2021
Leto
2019
2020
2021
2022
Mesec
12
12
12
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
Tečaj
CICG
v EUR
18,75
17,80
25,90
26,50
24,40
27,80
28,80
29,80
27,40
28,40
27,80
23,60
23,00
26,00
23,00
Povprečni kumulativni mesečni promet z delnicami Cinkarne Celje, d. d., je v letu 2022 znašal 1,9
milijona EUR in je za 58 % višji od povprečnega mesečnega prometa iz leta 2021, ko je ta znašal 1,2
milijona EUR. Skupni letni promet je znašal 22,5 milijona EUR (v letu 2021 je znašal 14,2 milijona EUR).
Družba ima pogodbo za vzdrževanje likvidnosti delnice.
Tabela: Skrajne vrednosti tečaja delnice in kumulativnega mesečnega prometa v letih 2020–2022, v
EUR
Leto
2020
2021
2022
Najvišji
Najnižji
Najvišji
Najnižji
Najvišji
Najnižji
Tečaj delnice v EUR/delnico
20,30
12,50
25,90
17,40
32,00
22,40
Kumulativni mesečni promet v 000
EUR
3.317,1
495,4
1.966,4
701,1
3.381,2
1.231,5
Dividende
Skupščina delničarjev podjetja je 15. 6. 2022 izglasovala nasprotni predlog delničarja Društvo Mali
delničarji Slovenije o uporabi bilančnega dobička za leto 2021, ki je znašal 25,0 milijonov EUR. Skladno
s potrjenim in izglasovanim predlogom/sklepom se je pretežni del bilančnega dobička v vrednosti 24,9
milijona EUR izplačal v obliki dividend. Dividenda na delnico je znašala 31,89 EUR bruto oziroma 3,19
po cepitvi delnice, kar je 52 % več, kot je znašala dividenda v letu 2021, in predstavlja 11-% dividendno
donosnost. Preostanek, tj. 0,1 milijona EUR, se je kot preneseni dobiček prenesel v naslednje poslovno
leto.
Skupščina delničarjev je Upravi družbe podelila pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic za 12 mesecev
od vključno 18. 6. 2022. Slednje so na zadnji dan leta 2021 zajemale 26.465 delnic oziroma 264.650 po
cepitvi. V letu 2022 ni bilo izvršenih odkupov.
Izplačane dividende in razmerje P/E s pripadajočim izračunom so prikazani v poglavju Zgoščen prikaz
poslovanja in alternativnih meril uspešnosti.
Odhodki in stroški
Analiza odhodkov in stroškov se v nadaljevanju nanaša v največji meri na stroške materialov, surovin
in energije ter dela. Največji vpliv na uspešnost poslovanja podjetja ima gibanje stroškov materialov,
surovin in energije, saj je podjetje kapitalsko intenzivno. Stroški dela so opredeljeni predvsem s
konstruktivnim dialogom socialnih partnerjev in poslovno uspešnostjo. Stroškov obresti zaradi popolne
razdolžitve in odprave finančnih dolgov pred koncem leta 2014 podjetje tudi v letu 2022 ni imelo.
Najpomembnejši dejavnik obsega in dinamike stroškov so razmere v svetovnem in evropskem
gospodarstvu. Povečujejo se negotovosti, povezane z energetskim trgom in dobavnimi verigami. Cene
ključnih dobrin na tako imenovanih »commodities« trgih (barvne kovine, jeklo, energija, osnovne
kemikalije) so v trendu rasti. Postopno rast cen energije smo omejevali po najboljših zmožnostih, kljub
temu so nadaljnja povečanja neizogibna. Ravni cen pri nabavi titanonosnih surovin so na višjih ravneh.
Poslovno poročilo
51
Sestav omenjenih makroekonomskih razmer in stanja v industriji pigmenta titanovega dioksida je
privedel do zapiranja škarij nabavno-prodajnih cen, pričakovano je nadaljnje zapiranje v naslednjih
četrtletjih. Pritisk na povečanje stroškov dela se je zaradi razmer v Sloveniji in razumljivega dviga
pričakovanj zaposlenih povečal, vendar nam je v podjetju s politiko izplačil uspelo ostati v okviru
načrtov poslovne uspešnosti.
V strukturi porabe surovin, embalaže in energije je opaziti odstopanja glede na leto 2021. Razlog je
različna dinamika spreminjanja posameznih kategorij neposrednih stroškov proizvodnje. V relativnem
je najpomembnejše zvišanje stroškov energentov, ki so zaradi energetskih tveganj bistveno narasli, in
sicer za 67 %. Prav tako je rastoča pogajalska moč dobaviteljev višja za 2 %. Dinamika stroškov surovin
ustreza dinamiki obsega proizvodnje. Stroški embalaže so nižji zaradi osredotočenosti na segment B2B
in pripadajočega bulk pakiranja.
Sicer pa je tudi ob koncu obdobja največji del stroškov proizvodnje odpadel na surovine oziroma
material za proizvodnjo (84,6 %), sledita energija (13,9 %) in embalaža (1,5 %). Glede na preteklo leto
je opazna sprememba v strukturi, in sicer povečanje deleža energije za 2,3 odstotne točke.
Skladno z dvigom učinkovitosti in donosnosti industrije titanovega dioksida ter Cinkarne Celje, d. d.,
smo v letu 2022 izvajali motivirajočo plačno politiko in v okviru realnih možnosti sledili dinamiki
poslovnih rezultatov, ki so presegli tako lanske kot načrtovane rezultate. Izhodišča oblikovanja plačne
politike so bili dogovori in usmeritve socialnih partnerjev na ravni države in v okviru podjetja.
V letu 2022 smo zaposlenim v mesecu marcu izplačali regres v vrednosti 1.923,92 EUR
bruto/zaposlenega. Zaradi odličnega poslovanja smo vsem zaposlenim izplačali božičnico do višine
povprečne plače, ki je na dan sklepa znašala 2.024,03 EUR. Vzporedno s tem pa še dodatek v višini 890
EUR/zaposlenega.
Doseženi stroški dela na ravni celotnega podjetja so glede na leto 2021 višji za 2 %. Stroški dela na
zaposlenega pa so se v letu 2022 glede na leto 2021 zvišali za 8 %.
V letu 2022 je znesek obračunane amortizacije višji od tistega iz predhodnega leta za 8 %, kar je rezultat
obsega investiranja iz leta 2021, ki je sicer pod ravnjo iz leta 2018, ko smo z investiranimi 22,6 milijona
EUR občutno presegli znesek obračunane amortizacije v tem letu. Primerljiv znesek načrtujemo
investirati v letu 2023.
V letu 2022 podjetje ni imelo stroškov obresti, saj ni imelo finančnih dolgov (v letu 2014 je podjetje
zadnjič evidentiralo stroške obresti za prejeta bančna posojila). Stroški obresti tako za podjetje ne
predstavljajo dejavnika njegove poslovne uspešnosti, hkrati pa v kontekstu potencialnih sprememb
obrestnih mer podjetje ni več izpostavljeno tveganjem. Minimalni negativni saldo tečajnih razlik in
drugih finančnih odhodkov v vrednosti 460,1 tisoč EUR še vedno predstavlja učinkovitost uporabe
instrumentov zavarovanja za obvladovanje volatilnega gibanja valutnega para USD/EUR pri nabavi
titanonosnih rud.
Sicer pa smo v preučevanem obdobju poslovali nadpovprečno uspešno. Ustvarili smo čisti poslovni izid
v vrednosti 43,4 milijona EUR. Davek od dohodkov pravnih oseb za leto 2022 smo obračunali v
vrednosti 8,8 milijona EUR.
Tabela: Poslovni odhodki v letih 2021–2022, v EUR in %
Poslovno poročilo
52
Poslovni odhodki
Leto 2022
Leto 2021
Vrednost v
EUR
Delež v %
Vrednost v
EUR
Delež v %
Stroški materiala in storitev
151.383.601
76
111.491.064
71
Stroški dela
29.483.416
15
28.888.986
18
Amortizacija
12.150.684
6
11.281.415
7
Drugi odhodki
5.265.971
3
5.497.719
3
Skupaj poslovni odhodki
198.283.672
100
157.159.184
100
Sredstva in viri
Vir financiranja doseženega obsega poslovanja so v letu 2022 predstavljala pretežno lastna sredstva,
akumulirana v procesu tekočega poslovanja, in v manjši meri poslovni dolžniški viri. Financiranje
povečanja in nadgradnje proizvodno-poslovne opreme in zgradb ter naložbenja v teku je potekalo
izključno z uporabo lastnih sredstev, akumuliranih v procesu tekočega poslovanja. V preteklem letu
nismo uporabljali bančnih virov. Posebno pozornost smo namenili upravljanju z neto gibljivimi oziroma
kratkoročnimi sredstvi in s tem skrbi za zanesljiv, varen in stabilen denarni položaj oziroma skrbi za
vsakokratno likvidnost.
Tabela: Sredstva v letih 2021–2022, v EUR in %
Sredstva
Leto 2022
Leto 2021
Vrednost v EUR
Delež v %
Vrednost v EUR
Delež v %
Nekratkoročna sredstva
108.559.530
43
110.511.613
46
Kratkoročna sredstva:
142.388.473
57
131.373.196
54
– zaloge
72.754.823
29
40.298.476
17
– poslovne terjatve
24.290.543
10
31.172.903
13
– denarna sredstva
45.210.098
18
59.746.594
25
– druga kratkoročna sredstva
133.009
0
155.223
0
Skupaj sredstva
250.948.003
100
241.884.809
100
Delež nekratkoročnih (dolgoročnih) sredstev v strukturi vseh sredstev se je v letu 2022 glede na stanje
konec leta 2021 zmanjšal za 2,4 odstotne točke in je znašal 43,3 %. Največja kategorija dolgoročnih
sredstev so opredmetena osnovna sredstva (95,9 %). Njihova vrednost se je, za razliko med
investiranim zneskom v opredmetena osnovna sredstva in obračunano dejansko amortizacijo, leta
2022 znižala za 1,8 milijona EUR oziroma za 2 %. Dolgoročne finančne naložbe so se v letu 2022
povečale za 0,3 milijona EUR zaradi prevrednotenja na pošteno vrednost in zajemajo delnice in deleže
podjetij. Odložene terjatve za davek so se zmanjšale za 36 % zaradi odprave in porabe rezervacij in
zaradi davčno priznanega popravka vrednosti terjatev, oblikovanega v preteklih letih. Druga
dolgoročna sredstva predstavljajo od države brezplačno pridobljeni emisijski kuponi. Njihova vrednost
na dan 31. 12. 2022 je za 15 tisoč EUR višja od vrednosti na dan 31. 12. 2021, in sicer zaradi pozitivnega
salda med pridobitvijo kuponov za leto 2022 in njihovo predajo ARSO za izpuste CO
2
za leto 2021.
Delež kratkoročnih sredstev v strukturi vseh sredstev se je, glede na stanje konec predhodnega leta,
povečal za 2,4 strukturne točke in je znašal 56,7 %. V strukturi kratkoročnih sredstev so vrednostno
najpomembnejše kategorije zaloge (51 %), denarna sredstva (32 %) in poslovne terjatve skupaj z
drugimi kratkoročnimi sredstvi (17 %).
Poslovno poročilo
53
Zaloge so se v primerjavi s stanjem konec leta 2021 povečale za 81 %, pri čemer se je vrednost zalog
materiala (upoštevajoč predujme) povečala za 68 %, vrednost zalog nedokončane proizvodnje se je
povečala za 32 % ter skupna vrednost zalog gotovih izdelkov in trgovskega blaga podjetja za 122 % (vse
v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2021). Najpomembnejši razlog povečanja zalog gotovih izdelkov
je znižana količinska prodaja pigmenta v zadnjem četrtletju leta 2022.
Kratkoročne finančne terjatve na dan 31. 12. 2022 nimajo salda.
Kratkoročne poslovne terjatve zajemajo kratkoročne poslovne terjatve do kupcev in kratkoročne
poslovne terjatve do drugih (predvsem do države za vstopni DDV). V primerjavi s stanjem konec leta
2021 so se terjatve zmanjšale za 22 %. Terjatve do kupcev so se zmanjšale za 24 %, medtem ko so se
druge kratkoročne terjatve povečale za 9 %. Pregled terjatev do kupcev po rokih zapadlosti v
nadaljevanju poročila kaže na dejstvo, da je starostna struktura terjatev še naprej kakovostna in
zavarovana pri zunanji instituciji ali z drugo obliko zavarovanja.
Denarna sredstva (in denarni ustrezniki) predstavljajo 32 % celotne vrednosti kratkoročnih sredstev,
obseg denarnih sredstev se je zmanjšal za 24 % glede na predhodno leto zaradi izplačila dividend v
višini 24,9 milijona EUR konec meseca junija 2022 in poplačila obveznosti za strateške nabave konec
decembra 2022. Ostala vrednost denarnih sredstev je predvsem posledica odličnega poslovanja celega
leta.
Druga kratkoročna sredstva zajemajo razmejene vnaprej plačane stroške. Vrednost se je zmanjšala za
14 %.
Tabela: Kapital in obveznosti v letih 2021–2022, v EUR in %
Kapital in obveznosti
Leto 2022
Leto 2021
Vrednost v
EUR
Delež v %
Vrednost v
EUR
Delež v %
Kapital
209.010.148
83
190.165.790
79
Nekratkoročne obveznosti
18.831.718
8
23.273.002
10
Kratkoročne finančne obveznosti
59.392
0
197.503
0
Kratkoročne poslovne obveznosti
19.518.145
8
23.242.724
10
Druge kratkoročne obveznosti
3.528.600
1
5.005.790
2
Skupaj kapital in obveznosti
250.948.003
100
241.884.809
100
Vrednost kapitala v strukturi obveznosti do virov sredstev na dan 31. 12. 2022 predstavlja 83,3 %, kar
je 4,7 odstotne točke več kot konec leta 2021. Znesek kapitala se je v primerjavi s stanjem konec leta
2021 povečal za 10 %. Povečanje (18,8 milijona EUR) se nanaša na razliko med čistim dobičkom leta
2022 v višini 43,4 milijona EUR in izplačilom dividend na dan 24. 6. 2022 v višini 24,9 milijona EUR. Na
dan 31. 12. 2022 ima družba 264.650 lastnih delnic po izvedeni cepitvi v razmerju 1 : 10 na dan 15. 8.
2022 (nakupov lastnih delnic v letu 2022 družba ni opravljala). Drugih pomembnejših premikov v
kapitalu ni bilo.
V celotnem kapitalu vrednost osnovnega kapitala znaša 20.229.769,66 EUR, na dan 15. 8. 2022 ga
sestavlja 8.079.770 po izvedeni cepitvi v razmerju 1 : 10 navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic
(od tega je 264.650 lastnih delnic, vpisanih v sklad lastnih delnic). Knjigovodska vrednost delnice na
dan 31. 12. 2022 znaša 25,9 EUR (od začetka leta, ko je znašala 23,5 EUR, se je povečala za 10,2 %).
Rezervacije in dolgoročno odloženi prihodki tvorijo 7,5 % obveznosti do virov sredstev. Rezervacije za
pokojnine in podobne obveznosti so bile oblikovane na dan 1. 1. 2006 (odpravnine in jubilejne nagrade)
Poslovno poročilo
54
ter se letno prilagajajo na podlagi aktuarskih izračunov. Druge rezervacije so bile vzpostavljene v
postopku lastninjenja iz naslova rezervacij za ekologijo. V zadnjih letih smo dodatno oblikovali sledeče
okoljske rezervacije: 5 milijonov EUR v letu 2010 za namen sanacije odlagališča trdnih odpadkov
Bukovžlak ter 7 in 5 milijonov EUR v letu 2011 za sanacijo odlagališča Za Travnikom in uničenje
nizkoradioaktivnih odpadkov. Konec leta 2017 smo rezervacije podrobno preučili, preverili in na novo
oblikovali le rezervacijo za odpravo tveganj zaradi starih bremen v višini 6,4 milijona EUR. Konec leta
2022 smo podobno kot konec leta 2021 ponovno preverili obseg rezervacij in jih ustrezno oblikovali
oziroma odpravili glede na dejanska tržna stanja in razloge za njihov obstoj. Obseg okoljskih rezervacij
se je v obravnavanem obdobju zaradi namenskega povečanja in hkrati namenskega kritja stroškov
zgoraj naštetih sanacijskih projektov ter prav tako zaradi potrebne odprave rezervacij, za katere več ne
obstaja temeljna osnova za njihovo oblikovanje, nastala v letu 2022, znižal za 21 % oziroma za 4
milijone EUR. Dolgoročni odloženi prihodki so se povečali za 70 % (pridobitev sredstev za sofinanciranje
postavitve sončnih elektrarn).
Finančne in poslovne obveznosti so se glede na stanje ob koncu predhodnega leta znižale za 19 %
zaradi znižanja poslovnih obveznosti za 16 %. Obveznosti do dobaviteljev so se znižale za 20 % zaradi
poplačil obveznosti dobaviteljem ter zmanjšanja drugih kratkoročnih obveznosti za 1 % iz naslova
davkov in prispevkov iz obveznosti do zaposlenih. Obveznost za plačilo davka od dobička za poslovno
leto 2022 na dan 31. 12. 2022 je nižja od salda konec leta 2021 za 39 % zaradi vplačanih akontacij v
letu 2022. Vse finančne in poslovne obveznosti imajo kratkoročni značaj. Stopnja bruto zadolženosti
podjetja znaša 16,7 %, v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2021 se je zmanjšala za 4,7 %.
Kratkoročne finančne obveznosti na dan 31. 12. 2022 znašajo 59 tisoč EUR, konec leta 2021 so znašale
198 tisoč EUR. Stopnja finančne zadolženosti podjetja je torej 0,24 ‰ (konec leta 2021 je znašala
0,82 ‰).
Kratkoročne poslovne obveznosti so se v obravnavanem obdobju znižale za 16 %. Kratkoročne
poslovne obveznosti do dobaviteljev so na zadnji leta 2022 znašale 14,9 milijona EUR in so se v
primerjavi s stanjem konec leta 2021 znižale za 20 %, zaradi poplačila obveznosti dobaviteljem
strateških surovin. Druge poslovne obveznosti so se povečale za 1 % (oziroma za 67 tisoč EUR),
zajemajo pa predvsem 2,6 milijona EUR obveznosti za izplačilo neto plač in drugih neto izplačil iz
delovnega razmerja, 2 milijona EUR obveznosti iz naslova prispevkov in davkov iz in na osebne
prejemke ter obveznosti za DDV in do drugih institucij.
Druge kratkoročne obveznosti so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 1 %. Zajemajo predvsem
vračunane obveznosti za letne dopuste in druge stroške dela, vnaprej vračunane ekološke prispevke in
davke ter DDV od danih predujmov.
Poslovno poročilo
55
Upravljanje tveganj in priložnosti
Proces upravljanja tveganj je ključni proces in temelj Integriranega sistema vodenja (ISV). Tveganja
obvladujemo s predpisi, izvedbenimi cilji ali nalogami, izvajanje katerih sledimo z zapisniki.
Sistem upravljanja s tveganji vključuje prepoznavanje tveganj, oceno in razvrstitev tveganj, izvajanje
ukrepov, nadzor in poročanje. Na podlagi monitoringa in analiz zunanjega in notranjega okolja dobimo
vhodne podatke za opredelitev ključnih tveganj in priložnosti, kar je ključnega pomena za naše
operativno, taktično in strateško načrtovanje, skladno s cilji trajnostnega razvoja.
Postopek prepoznavanja
Ključna dejavnika pri prepoznavanju tveganj sta negotovost in občutne negativne finančne posledice,
ki jih morajo zaznati lastniki tveganj v organizacijski enoti.
Prepoznavanje tveganj poteka na dva načina:
− prepoznavanje od spodaj navzgor je odgovornost in pravica vseh zaposlenih v podjetju. Kdor
pri svojem delu ugotovi tveganje, ki ogroža poslovanje, je dolžan takoj obvestiti svojega
nadrejenega, le-ta pa lastnika tveganj, ki na tej osnovi naredi vnos tveganj v bazo podatkov za
posamezno skupino tveganj;
− prepoznavanje od zgoraj navzdol izvajajo lastniki tveganj ob informacijah, ki jih lahko prejmejo
iz uprave ob vsaki večji poslovni odločitvi, projektu ali bistveni spremembi, ki lahko vpliva na
spremembo obstoječega ali nastanek novega tveganja.
Viri za prepoznavanje tveganj, ki so se pojavila in so zabeležena v šifrantu, so:
− lastna opažanja tveganj pri opravljanju rednih delovnih nalog in zadolžitev,
− zapisniki in poročila o poslovanju,
− statistike in poročila o preiskavah incidentov,
− ugotovitve notranje in zunanje revizije ter inšpekcijskih služb, presojevalcev ali ocenjevalcev,
− analize ekonomskega, političnega, zakonodajnega in operativnega okolja,
− brainstorming z zaposlenimi ali zunanjimi udeleženci,
− študije poslovnih procesov,
− drugi viri.
Posamezna tveganja združujemo po sledečih skupinah:
I. Prodajna in nabavna tveganja,
II. Proizvodna tveganja,
III. Finančna tveganja,
IV. Prostorska, okoljska tveganja,
V. Kadrovska in organizacijska tveganja,
VI. Tveganja podpornih procesov.
Poslovno poročilo
56
Postopek ocenjevanja in razvrščanja tveganj
Za vsako od prepoznanih tveganj opredelimo, kakšne so njegove negativne posledice. Ocenjevanje
tveganj izvedemo na osnovi opredelitve pogostosti in vpliva v obliki finančnih posledic, ki so sestavljene
iz treh dejavnikov:
− nastanek ali povečanje stroškov,
− izpad ali zmanjšanje prihodkov,
− blažitev finančnih posledic.
Pogostnost (verjetnost) nastanka tveganj temelji na oceni pogostosti realizacije posameznega
neželenega dogodka oziroma tveganja v preteklosti oziroma predvidevanja v prihodnosti. Vpliv
(finančne posledice) ocenjujemo za vsak posamezni dogodek kvantitativno v denarnih enotah glede na
to, kako posamično tveganje vpliva na rezultate družbe oziroma kakšno višino škode lahko povzroči.
Osnova za izračun finančnih posledic je letni plan prihodkov za podjetje in posamezne organizacijske
enote.
Kvalitativno oceno izračunamo po formuli:
Ocena tveganja = pogostnost oz. verjetnost uresničitve* (nastanek ali povečanje stroškov + izpad
ali zmanjšanje prihodkov – blažitev finančnih posledic)
Ocenjena tveganja razvrščamo na podlagi stopenjske lestvice tveganja, ki je vrednostno opredeljena
na dva nivoja:
• korporativna tveganja so tveganja, ki ob uresničitvi znatno vplivajo na celotno podjetje
oziroma celo ogrožajo njegov obstoj. Njihovo upravljanje je v pristojnosti vodstev poslovnih
enot in služb, uprave podjetja in nadzornega sveta;
• operativna tveganja so tveganja, ki lahko vplivajo na delovanje posameznih enot, a ne
predstavljajo pomembnejšega tveganja za celotno podjetje. So del vsakdanjega poslovanja in
izvajanja delovnih procesov. Obvladujemo jih na nivoju ene ali več organizacijskih enot.
Opredelitev stopnje tveganja (potencialnega vpliva ) – korporativna tveganja
Stopnja
Odstotek prihodkov na ravni podjetja iz letnega plana v tekočem letu
1 – Nizko
> 2,5 % < 5 %
2 – Srednje
> 5 in < 10 %
3 – Visoko
> 10 %
Opomba: Opredelitev korporativnih tveganj na ravni podjetja predstavlja seštevek posameznih ocen
za določeno tveganje na nivoju organizacijske enote (OE).
Opredelitev stopnje tveganja (potencialnega vpliva ) – operativna tveganja
Stopnja
Odstotek prihodkov na ravni organizacijske enote iz letnega plana v tekočem letu
1 – Nizko
< 1 %
2 – Srednje
> 1 in < 5 %
3 – Visoko
> 10 %
Poslovno poročilo
57
Postopek prepoznavanja, ocenjevanja in razvrščanja tveganj izvajamo redno ob zaključku vsakega
kvartala v letu, izredno pa neposredno pred izdelavo poslovnega načrta družbe, ob vsaki večji poslovni
odločitvi, projektu ali bistveni spremembi, ki lahko vpliva na spremembo obstoječega ali nastanek
novega tveganja.
Postopek sprejemanja, izvajanje ukrepov
Identificirana in razvrščena tveganja v Registru tveganj obvladujemo z izvedbenimi cilji (POIC za tekoče
leto) in nalogami.
Nadzor in poročanje
Lastniki tveganj o rezultatih poročajo pisno in ustno na kvartalnih širših strokovnih kolegijih uprave.
Odgovornosti za sistem upravljanja tveganj
V proces upravljanja s tveganji so vključeni Nadzorni svet, Uprava družbe, Odbor za upravljanje tveganj,
Služba za notranjo revizijo, direktorji oziroma vodje služb in zaposleni na vseh nivojih družbe. Za sistem
upravljanja tveganj in njegovo učinkovito delovanje je neposredno odgovorna uprava družbe. Uprava
določa proces, ga nadzoruje in na podlagi tega sprejema odločitve za strateški razvoj, investicije,
dezinvestiranje sredstev, portfelj poslovnih področij idr. Skrbništvo nad sistemom upravljanja s
tveganji je razdeljeno po ključnih področjih. Zanje so odgovorni vodje timov za posamezno skupino
tveganj. Tveganja na nivoju podjetja kvartalno obravnava Odbor za tveganja, ki ga sestavljajo vsi vodje
timov in član uprave. Nadzorni svet družbe skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1)
spremlja in se seznanja z delovanjem in ugotovitvami sistema upravljanja tveganj in notranjih kontrol.
Zunanja revizija preverja vzpostavitev, vzdrževanje in delovanje sistema upravljanja tveganj in
notranjih kontrol skladno z Zakonom o revidiranju.
Pogoj za uspešno delovanje sistema upravljanja tveganj in priložnosti je koordinirano delovanje vseh
deležnikov v sistemu, ki zagotavljajo uspešno integracijo upravljanja tveganj v strateške, poslovne in
operativne procese podjetja.
O tveganjih delovanja podjetja in njihovem obvladovanju komuniciramo tudi z zunanjo javnostjo, in
sicer v medletnih in letnih poročilih, tj. na tri mesece. Poročila so javno objavljena na portalu SEOnet
in spletni strani podjetja www.cinkarna.si.
Poslovno poročilo
58
Shema: Prikaz odgovornosti v sistemu upravljanja tveganj v družbi Cinkarna Celje, d. d.
Navajamo pristojnosti in odgovornosti po posameznih nivojih:
• Nadzorni svet / Revizijska komisija Nadzornega sveta:
− nadzira uspešnost in učinkovitost celovitega sistema upravljanja tveganj,
− nadzira prevzemanje tveganj,
− spremlja izpostavljenost posameznim vrstam tveganj,
− spremlja upravljanje ključnih korporativnih oziroma poslovnih tveganj.
• Uprava družbe:
− postavlja strategijo in cilje upravljanja tveganj,
− določa in nadzira proces upravljanja tveganj,
− opredeljuje in razmejuje pristojnosti ter odgovornosti v procesu upravljanja tveganj,
− določa različne odzive za posamezno vrsto tveganja ob določenih pogojih.
• Odbor za upravljanje tveganj:
− opredeljuje metodologijo ter izboljšave pri ocenjevanju in razvrščanju tveganj z namenom
zagotavljanja enotnih meril v družbi,
− pregleduje in opredeljuje procente prihodkov za določitev ocene tveganj na nivoju
podjetja in za organizacijske enote,
− pregleduje in opredeljuje korporativna tveganja na ravni podjetja,
− pregleduje in potrjuje rezultate ocenjevanja in razvrščanja predvsem korporativnih
tveganj,
− obvešča Upravo o obvladovanju korporativnih tveganj,
Uprava družbe
Odbor za upravljanje tveganj
Tim za upravljanje tveganj
Lastniki tveganj / organizacijske
enote
Računovodska služba
Vsi zaposleni v družbi
Notranja revizija
Nadzorni svet /
Revizijska komisija
nadzornega sveta
Zunanja revizija
Upravljanje,
nadzor
Pregled,
nadzor
Skrbništvo
Prepoznavanje,
odgovornost
Obveščanje
Poročanje
Poročanje
Poročanje
Poslovno poročilo
59
− spremlja izsledke zunanjih in notranjih revizij, inšpekcijskih pregledov, presoj in
ocenjevanj.
Odbor za upravljanje tveganj sestavljajo vodja Odbora za upravljanje tveganj in vodje timov za
posamezno skupino tveganj, t. i. člani. Vodjo in člane odbora s sklepom imenuje Uprava družbe.
• Tim za upravljanje tveganj:
Timi za upravljanje tveganj so formirani za vse skupine tveganj, ki jih v družbi upravljamo. Za vsako
skupino tveganj je določen vodja tima, ki je del širšega tima za upravljanje tveganj in ima naslednje
naloge:
− v okviru skupine tveganj, za katero je zadolžen, določa imena tveganj in splošne opise
tveganj na ravni podjetja;
− prepoznana in odobrena tveganja v določeni skupini vnese v šifrant tveganj, kar je osnova,
da lahko lastniki tveganja potem definirajo ustrezne specifične podatke v svojih
organizacijskih enotah;
− spremlja in pregleduje nastala tveganja v skupini tveganja iz organizacijskih enot, ki jih le-
te prepoznajo in definirajo v posamezne skupine;
− koordinira in sklicuje sestanke za prepoznavanje, definiranje in razvrščanje posameznih
tveganj. V primeru pomembnih tveganj lahko skliče tudi Odbor za upravljanje tveganj;
− glede prepoznanih tveganj in sprememb komunicira z lastniki tveganj;
− vodja tima s strokovnim nadzorom zagotavlja ustrezno vpisana, razvrščena in obvladovana
tveganja v svoji skupini in preverja ustreznost ocenjevanja posameznih tveganj, če so jih
opredelile različne organizacijske enote;
− vodja tima za skupino tveganja predlaga korporativna tveganja, ki jih definira v sistemu.
Odbor za upravljanje tveganj predloge pregleda, se o njih dogovori in uskladi tip tveganja;
− poroča o trimesečnih rezultatih Odboru za upravljanje tveganj o vseh korporativnih
tveganjih za svojo skupino tveganj.
• Lastniki tveganj:
− prepoznavajo tveganja na svojem področju delovanja procesov v organizacijskih enotah in o
tem obveščajo vodjo tima za določeno skupino tveganj,
− glede na splošno prepoznano tveganje določajo specifične opise tveganj v svojih
organizacijskih enotah,
− so odgovorni za upravljanje tveganj v svojih organizacijskih enotah (odgovarjajo za ustreznost
vpisov, oceno in obvladovanje prepoznanega tveganja),
− o prepoznanih tveganjih poročajo v trimesečnem obdobju vodji tima za posamezno skupino
tveganj preko izvedbenih ciljev oziroma nalog.
Lastniki tveganj so direktorji in vodje služb oziroma njihovi namestniki v času odsotnosti. Hkrati so
lahko tudi člani timov posameznih skupin tveganj.
• Služba za notranjo revizijo:
− revidira proces upravljanja tveganj ter poroča Upravi in organu nadzora o njegovi uspešnosti
in učinkovitosti,
− revidira učinkovitost in uspešnost delovanja notranjih kontrol v poslovnih procesih, s
poudarkom na obvladovanju ključnih tveganj,
− presoja ustreznost poročanja o ključnih tveganjih,
− načrtuje revizijske preglede na podlagi veljavne ocene tveganj,
− v okviru izvedenih notranjerevizijskih poslov sporoča Upravi, organu nadzora in odgovornim
revidirancem izsledke o obvladovanju ključnih tveganj; ob upoštevanju omejitev v skladu s
Poslovno poročilo
60
pravili notranje revizijske stroke lahko svetuje pri vzpostavitvi in izvajanju procesa upravljanja
tveganj.
• Računovodska služba:
− pripravlja osnovne podatke za izračune deležev prihodkov in stroškov na ravni podjetja in po
posameznih organizacijskih enotah,
− vodja Računovodske službe se uskladi glede določitve procentov prihodka z Odborom za
upravljanje tveganj pred začetkom planiranja, procenti prihodkov so definirani za korporativna
in operativna tveganja,
− odgovorna oseba v Računovodski službi vnese ustrezne parametre in vrednosti, ki so osnova
za nadaljnji programski izračun ocene tveganja.
• Vsi zaposleni v družbi
Zaposleni morajo v svojih sredinah sodelovati pri prepoznavanju tveganj na svojih delovnih mestih
oziroma v podjetju in o tem obveščati svoje nadrejene, ki so dolžni ustrezno ukrepati.
Korporativna tveganja, ki smo jih prepoznali v letu 2022
I. Prodajna in nabavna tveganja
Ime tveganja
Splošni opis tveganja na ravni
podjetja
Obvladovanje tveganj
Stopnja
tveganja
Energenti
Nekonkurenčnost cene naših
proizvodov zaradi visokih cen
energentov (zemeljski plin in
električna energija)
Sklepamo pogodbe, spremljamo trende
in izvajamo terminske zakupe
energentov.
Dogovarjamo se za PPA – dolgoročni
dogovori za zakup električne energije.
Izvajamo ukrepe za povečanje učinkovite
rabe energije.
Sistematično povečujemo lastno
proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov
– sončne elektrarne na objektih,
kogeneracija elektrike iz pare.
Načrtujemo postavitev baterijskega
hranilnika električne energije za
izravnavo porabe v konicah.
Nizka
Ključni kupci
Izguba tržnega deleža in
prihodkov zaradi (cenovne)
nekonkurenčnosti glede na
pričakovanja kupcev v
primerjavi s cenovno
agresivnimi konkurenti
Izbiramo optimalne trženjske strategije,
primerne prodajne kanale, pred- in
poprodajni servis, zagotavljamo
konkurenčne prodajne cene in
kakovostno ustrezne proizvode ob
povečevanju produktivnosti in zniževanju
proizvodnih stroškov. Povečujemo
portfelj kupcev tudi na tako imenovanih
spot trgih.
Nizka
Poslovno poročilo
61
I. Prodajna in nabavna tveganja
Ime tveganja
Splošni opis tveganja na ravni
podjetja
Obvladovanje tveganj
Stopnja
tveganja
Predmeti dela
Izpad prihodkov zaradi
nepredvidenih podaljšanj
dobavnih rokov v celotni
dobavni verigi
Pravočasno naročamo, vršimo rezervacije
pri dobaviteljih, iščemo alternativne
dobavitelje in alternativne preskusne
postopke.
Skrbimo za pravočasno planiranje potreb
in naročanje surovin, upoštevamo
izkustvene časovne rezerve in po potrebi
povečujemo minimalne zaloge. Za vse
strateške surovine bomo izdelali poslovni
primer in kontrolno listo.
Nizka
Predmeti dela
Izpad proizvodnje zaradi
izpada dobave predmetov dela
pri monopolnih dobaviteljih
Sledimo cilju ustrezne zaščite s pogodbo.
V kritičnih primerih zagotavljamo večje
zaloge. Izvajamo temeljito raziskavo trga
surovin in morebitnih nadomestkov ter
glede na ugotovitve pravočasno
ukrepamo.
Izvajamo pospešene nabavne in
pogajalske aktivnosti pri obstoječih
dobaviteljih v smeri zagotovitve
planiranih količin materiala PFA. Krog
dobaviteljev širimo z novimi.
Iščemo alternative materialu PFA.
Sledimo objavam alternativnih tehnologij
predelave titanonosnih rud.
Preverjamo možnosti in smotrnost
uvedbe tehnoloških sprememb za
omogočeno proizvodnjo titanovega
dioksida zgolj iz ilmenita.
Iščemo, testiramo in uvajamo nove vire
surovin v proizvodnjo.
Nizka
Zakonodajna
skladnost
Izpad prihodkov zaradi
predloga sprememb
zakonodaje za materiale za stik
s hrano (embalaža)
Preko dobavne verige pridobivamo
informacije kupcev o namenu uporabe
izdelka in zahtevi po izpolnjevanju
standarda.
Izvajamo testiranje in analizo migracij
titana iz masterbatchev v modelne
raztopine.
Iščemo možnosti za morebitni izpad
prodaje za vgradnjo v izdelke za stik z živili
s prodajo za druge aplikacije (npr. agro
folije, avtomobilska industrija).
Kot dolgoročni ukrep iščemo možnost
izdelave izdelka iz ustreznih surovin, ki
Nizka
Poslovno poročilo
62
I. Prodajna in nabavna tveganja
Ime tveganja
Splošni opis tveganja na ravni
podjetja
Obvladovanje tveganj
Stopnja
tveganja
omogočajo pridobitev
standarda/certifikata (FDA).
Zakonodajna
skladnost
Izpad prihodkov zaradi nove
kemijske trajnostne strategije
V okviru Združenja proizvajalcev
titanovega dioksida (TDMA) s formirano
delovno skupino sledimo zahtevam nove
zakonodaje in sprožamo
potrebne/možne aktivnosti tako na ravni
EU kot individualno v podjetju.
V okviru konzorcija TDIC izvajamo
postopek dopolnjevanja dosjejev REACH
glede na zahteve Evropske kemijske
agencije (ECHA). V ta namen v okviru
TDMA izvajamo širok znanstveni
program, ki obsega študije morebitnih
vplivov nano in pigmentne oblike
titanovega dioksida na zdravje ljudi.
Nizka
II. Proizvodna tveganja
Ime tveganja
Splošni opis tveganja na ravni
podjetja
Obvladovanje tveganj
Stopnja
tveganja
Skladiščne in
proizvodne
zmogljivosti
Izpad količin zaradi nepopolne
izkoriščenosti proizvodnih
zmogljivosti
Izvajamo ukrepe za povečanje izkoristkov
in razpoložljivosti naprav.
Organiziramo delo v več izmenah.
Intenziviramo postopke iskanja
manjkajočega kadra.
Prilagajamo skladiščne zmogljivosti
(dodatni silosi in rezervoarji) in logistiko
potrebam proizvodnje.
Srednja
Poslovno poročilo
63
III. Finančna tveganja
Ime tveganja
Splošni opis tveganja na ravni
podjetja
Obvladovanje tveganj
Stopnja
tveganja
Kreditno tveganje
(plačila kupcev)
Izpad prihodkov zaradi neplačil
kupcev, pri katerih nimamo
zavarovanih terjatev, kar
predstavlja cca 2 % terjatev.
Družba izvaja interno kreditno kontrolo za
posamičnega kupca, ki mu je določila
individualni kreditni limit, in sicer glede na
plačilno disciplino, bonitetno oceno in
dobro poslovanje z družbo. Proces
spremljanja in obvladovanja kreditnega
tveganja se je še dodatno povečal sredi
leta 2021 z nastopom zavarovanja terjatev
pri zunanji instituciji, kjer se kreditni limiti
določajo, spremljajo in spreminjajo na
dnevni bazi.
Poleg rednega spremljanja kreditnega
limita za posameznega kupca se na dnevni
bazi spremljajo plačilna disciplina kupca in
objave na Ajpesu v zvezi z objavo
postopkov po Zakonu o finančnem
poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju
(ZFPPIPP).
Prav tako se s trenutkom zapadlosti
terjatve opominja kupca na zapadlost
terjatve z opominom, najprej telefonsko,
nato pisno. Vse od dneva zapadlosti do
poplačila se obračunajo zamudne obresti.
Redno pridobivamo ažurirane informacije
za natančnejše planiranje denarnega toka.
Imamo podrobno, premišljeno in
natančno izdelan denarni tok.
Nizka
Likvidnostno
tveganje (plačila
kupcev)
Izpad plačil v dogovorjenih
rokih zaradi plačilne
nezmožnosti ali nediscipline
kupcev, ki lahko povzroči
likvidnostne težave podjetja.
Tradicionalna plačilna disciplina podjetja,
ki nima bančnih dolgov in ima stabilne
denarne tokove. Poslovanje družbe je
tradicionalno konservativno z visokim
denarnim tokom. Upravljanje likvidnosti
med drugim obsega načrtovanje
pričakovanih denarnih obveznosti in
njihovo pokrivanje na dnevni, tedenski,
mesečni in letni ravni, tekoče spremljanje
plačilne sposobnosti kupcev in redno
izterjavo zapadlih terjatev.
Redno pridobivamo ažurirane informacije
za natančnejše planiranje denarnega toka.
Imamo podrobno, premišljeno in
natančno izdelan denarni tok.
Nizka
Poslovno poročilo
64
III. Finančna tveganja
Ime tveganja
Splošni opis tveganja na ravni
podjetja
Obvladovanje tveganj
Stopnja
tveganja
Valutno tveganje
Izpad prihodkov in višji stroški
zaradi valutnega razmerja
evro : dolar pri nabavi
materialov in surovin v
ameriških dolarjih
(titanonosne surovine, delno
bakrove spojine)
Gibanje in napovedi glede dinamike
valutnega para EUR/USD kontinuirano
spremljamo. V osnovi kratkoročno
tveganje neugodnih sprememb tečaja
dolarja omejujemo s standardizirano in
konsistentno uporabo finančnih
instrumentov (dolarske terminske
pogodbe).
Redno pridobivamo natančnejše podatke
za vnaprejšnje nakupe, deviz.
Nizka
IV. Prostorska in okoljska tveganja
Ime tveganja
Splošni opis tveganja na ravni
podjetja
Obvladovanje tveganj
Stopnja
tveganja
Podnebna
tveganja
Pojav akutnih ali kroničnih
fizičnih tveganj, ki jih lahko
povzročijo podnebne
spremembe (suša, vročinski
valovi, nevihte idr.).
Za namene tehnološke vode povečujemo
rabo vode iz notranjih reciklov, s čimer
zmanjšujemo rabo vode iz naravnih virov,
kot sta reka Hudinja in izvir Za Travnikom.
Več o tem v poglavju Projekt Celovito
obvladovanje vod
Izvajamo projekt za napajanje
proizvodnje z alternativnim virom
tehnološke vode, in sicer preverjamo
smiselnost ponovne uporabe odpadne
vode iz Centralne čistilne naprave Celje v
podjetju kot vir tehnološke vode.
Vzdržujemo objekte, odpravljamo
pomanjkljivosti, prepoznavamo in
odpravljamo potencialne nevarnosti tako
da nadgrajujemo ukrepe za požarno
varnost in druge varnostne ukrepe,
vzdržujemo že izvedene protipoplavne
ukrepe, pregledujemo stanje naprav in
optimiziramo procese.
Visoka
Varnost
Negativni vpliv na poslovanje
podjetja zaradi naravne
nesreče (potres ali večja
poplava, udar strele, žledolom
idr.)
Izvajamo dejavnosti skladno s
preventivnimi aktivnostmi, določenimi z
Registrom potencialnih nevarnosti za
okolje in zaposlene (Pravilniki,
organizacijski predpisi, upoštevanje
navodil skladiščenja na poplavnem delu
lokacije, sprotno čiščenje jaškov in
vzdrževanje objektov, navodila za delo,
meritve, preventivni in obdobni pregledi
idr.).
Srednja
Poslovno poročilo
65
IV. Prostorska in okoljska tveganja
Ime tveganja
Splošni opis tveganja na ravni
podjetja
Obvladovanje tveganj
Stopnja
tveganja
Pri načrtovanju novih zgradb upoštevamo
protipotresne standarde in predpise.
Obstoječe objekte pregledujemo in
vzdržujemo.
Podjetje je protipoplavno varovano z
zidom, ki preprečuje vdor vode v primeru
poplave. Postavljena imamo črpališča, s
pomočjo katerih lahko prečrpavamo
morebitno odvečno vodo.
Redno pregledujemo in vzdržujemo
strelovode in ozemljitvene sisteme.
Varnost
Negativni vpliv na poslovanje
podjetja zaradi industrijske
nesreče (požar, eksplozija, izliv
idr.)
Tveganje obvladujemo s sistematičnim
vrednotenjem vplivov na okolje in
zaposlene, periodičnimi ocenami požarne
ogroženosti in s sistematiziranjem
delovnih mest glede na oceno tveganj.
Na področju omejevanja vplivov na okolje
smo sistematično uvedli evropske
okoljevarstvene standarde z
uveljavljanjem načel Programa
odgovornega ravnanja in harmonizirali
svoje delovanje z zahtevami direktive IED
in SEVESO.
Izvajamo notranje presoje ustreznosti
izvajanja ukrepov, zahtevanih v
dovoljenju SEVESO, in odpravljamo
ugotovljene pomanjkljivosti.
Glede na spremembe ažuriramo Zasnovo
zmanjšanja tveganja za okolje (ZZTO).
Svoje procese izvajamo z upoštevanjem
najboljše razpoložljive tehnike (NRT).
Na področju požarne varnosti imamo
organizirano lastno gasilsko enoto, prav
tako je podjetje ustrezno požarno
zavarovano.
Na področju delovnih nesreč je
organizirana strokovna služba, ki skrbi za
nadzor spoštovanja pravil in ukrepov
varnosti in zdravja pri delu. Izvajamo
redna usposabljanja in izobraževanja
zaposlenih. Podjetje je zavarovano za
odškodninsko odgovornost.
Z zunanjimi izvajalci sklepamo pisne
sporazume in jih izobražujemo. Angažirali
Nizka
Poslovno poročilo
66
IV. Prostorska in okoljska tveganja
Ime tveganja
Splošni opis tveganja na ravni
podjetja
Obvladovanje tveganj
Stopnja
tveganja
smo stalnega koordinatorja za varno in
zdravo delo. Uvedli smo navodila za delo
za izvajanje vzdrževalnih posegov v
smislu požarne preventive,
preprečevanja nesreč in izboljševanja
čistoče v delovnem okolju.
Že od leta 2009 imamo vpeljana in s strani
pooblaščene institucije potrjena ter
nadzorovana sistema ravnanja z okoljem
ISO 14001 in ravnanja z varnostjo in
zdravjem ISO 45001.
Stara bremena
Odprava starih okoljskih
bremen
Odlagališče nenevarnih odpadkov
Bukovžlak (ONOB) in pregradna telesa s
svojimi specifičnimi materiali
predstavljajo stara bremena. Zanje
imamo oblikovano tudi okoljsko
rezervacijo in izvajamo aktivnosti za
sanacijo.
Redno poteka tehnično opazovanje in
izvajanje monitoringa na področju visokih
nasutih pregrad (Bukovžlak in Za
Travnikom).
Na osnovi rezultatov opazovanja
izvajamo sistematične in dolgoročne
vzdrževalne ukrepe za zagotavljanje
stabilnosti pregradnih teles.
Nizka
Zakonodajna
skladnost
Izpad proizvodnje in povečanje
stroškov zaradi neusklajenosti
prostorskih aktov
Vodimo postopek potrditve sprememb
zazidalnega načrta (ZN) za lokacijo
zapolnjevanja rdeče sadre na napravi za
odstranjevanje odpadkov Za Travnikom.
Pobudo za spremembo smo oddali na vse
tri zadevne občine. Poteka usklajevanje
pogojev za podpis pogodbe med
občinami.
Visoka
Zakonodajna
skladnost
Izrek kazni v primeru
neizpolnjevanja zahtev iz
Ocene onesnaženja tal
Izvajamo ukrepe iz ugotovitev Poročila o
pregledu tehničnih ukrepov za
preprečevanje onesnaženja tal in
podzemne vode. Zagotoviti moramo
popolno tesnost lovilnih bazenov,
ploščadi, tal v skladiščih, kanalizacije in
transportnih poti ter s tem preprečiti
onesnaženje tal in podzemne vode z
zadevnimi nevarnimi snovmi.
Nizka
Poslovno poročilo
67
IV. Prostorska in okoljska tveganja
Ime tveganja
Splošni opis tveganja na ravni
podjetja
Obvladovanje tveganj
Stopnja
tveganja
Izguba ugleda
Izguba ugleda podjetja zaradi
različnih dejavnikov
(neustrezno komuniciranje,
negativni vplivi na okolje ipd.)
Podjetje ima vzpostavljene procese po
oddelkih in imenovane posameznike, ki
so zadolženi za odnose z vlagatelji, skrbijo
za preventivo na področju okolja, zdravja
in varnosti, trženje, trajnost izdelkov in
pridobivanje kadrov.
Zbiramo in obravnavamo povratne
informacije zainteresiranih strani in jih
obravnavamo v procesu upravljanja
tveganj v podjetju. Obnašamo se
družbeno odgovorno. Pripravljamo
strategijo ESG.
Nizka
V. Kadrovska in organizacijska tveganja
Ime tveganja
Splošni opis tveganja na ravni
podjetja
Obvladovanje tveganj
Stopnja
tveganja
Kompetentnost in
razpoložljivost
kadrov
Izpad proizvodnje in prihodka
zaradi nedodelane politike
nasledstev in neustreznih
kompetenc zaposlenih
Vzpostavljen je sistem kadrovanja, na
podlagi katerega sta za vsako delovno
mesto predpisana program usposabljanja
za delo in mentor.
V sklopu izvedbenih ciljev za leto 2023
vzpostavljamo sistem popisa vseh
specifičnih in splošnih znanj v podjetju za
vse poslovne enote oziroma službe,
prenovljen sistem vključevanja za
novozaposlene in preverjanje obstoječih
znanj za zaposlene s hkratno revizijo
kompetenčnega modela.
Na osnovi revidiranih kompetenc po
posameznih delovnih mestih bomo
zaposlene izobraževali na področjih z
mankom kompetenc.
V planu izobraževanja so številna dodatna
zunanja izobraževanja zaposlenih na
področjih planiranja, vitke proizvodnje in
informacijskih tehnologij.
Skrbimo za ohranjanje aktivnih statusov
obstoječih pooblaščenih inženirjev.
Popisali smo ključna delovna mesta v
podjetju, opredelili možne naslednike ter
definirali čas do potrebnega nadomestila
in potrebne dodatne kompetence.
Nizka
Poslovno poročilo
68
V. Kadrovska in organizacijska tveganja
Ime tveganja
Splošni opis tveganja na ravni
podjetja
Obvladovanje tveganj
Stopnja
tveganja
Za najperspektivnejše kandidate izvajamo
razvojni vodstveni program Akademija
vodenja.
Kompetentnost in
razpoložljivost
kadrov
Izpad proizvodnje in prihodkov
zaradi pomanjkanja kadrov,
nepravočasnega
nadomeščanja in neustrezne
organizacije dela
Stremimo k pravočasnemu prepoznavanju
kadrovskih potreb in zaposlovanja, s ciljem
zagotavljanja ustrezne izobrazbene,
kompetenčne in starostne strukture.
Kontinuirano izvajamo organizacijske
spremembe in se agilno prilagajamo
novim okoliščinam.
Pri iskanju novih zaposlenih poleg
klasičnih načinov iskanja kadrov
uporabljamo inovativne rešitve
rekrutiranja preko socialnih omrežij.
Razpisujemo kadrovske štipendije.
Poglobili smo sodelovanje s srednjimi
šolami. Dijakom in študentom
omogočamo opravljanje obvezne prakse
in študentskega dela. Študentom
omogočamo opravljanje diplomskih,
magistrskih in doktorskih nalog v podjetju.
Nizka
Zakonodajna
skladnost
Izrek kazni za podjetje in
odgovorne osebe ter
odškodnine zaradi kršenja
delovno pravne zakonodaje
Redno spremljamo spremembe
zakonodaje in jih uvajamo v naš sistem.
Organiziramo sestanke s poslovnimi
enotami, se medsebojno informiramo in
sproti sprejemamo ukrepe za odpravo
morebitnih neskladnosti.
Vodimo odprt dialog s socialnimi partnerji.
Nizka
Korupcija, kraje,
goljufije
Možnost izgube kredibilnosti
podjetja in nastanka poslovne
škode
Pri sprejemanju poslovnih odločitev in
vseh ravnanjih v imenu družbe zaposleni
upoštevamo koristi družbe pred svojimi
lastnimi interesi ali interesi tretjih oseb, ob
upoštevanju konkuriranja izključno na
pošten in odkrit način.
Na področju nabave imamo vzpostavljen
sistem, ki preprečuje možnost koruptivnih
dejanj.
Nizka
Poslovno poročilo
69
V. Kadrovska in organizacijska tveganja
Ime tveganja
Splošni opis tveganja na ravni
podjetja
Obvladovanje tveganj
Stopnja
tveganja
Ustrezna in pričakovana ravnanja
zaposlenih so opredeljena v Kodeksu
etičnega ravnanja in dela. Vzpostavljen je
mehanizem razkritja oziroma prijave
nedopustnih ravnanj.
Poslovno poročilo
70
VI. Tveganja podpornih procesov
Ime tveganja
Splošni opis tveganja na ravni
podjetja
Obvladovanje tveganj
Stopnja
tveganja
Digitalizacija
Izpad proizvodnje in
kompetentne delovne sile
zaradi prepočasne digitalizacije
procesov za nadzor in
obvladovanje
Z izvedbenimi cilji pokrivamo
implementacijo novega informacijskega
sistema za vzdrževanje in uvajanje sistema
za prediktivno vzdrževanje.
Nenehno posodabljamo, nadgrajujemo in
povezujemo obstoječe informacijske
sisteme.
Nizka
Varnost
Izpad proizvodnje zaradi
izpada strežniškega sistema za
sistem vodenja
Kontinuirano izvajamo proces
posodabljanja kritičnih elementov
infrastrukture.
Nizka
Izpostavljamo in pojasnjujemo še sledeča tveganja, s katerimi se sooča družba:
• Tveganja kibernetskih napadov
V povezavi s povečanim tveganjem kibernetskih napadov smo nadgradili obstoječe ukrepe ter
vzpostavili številne nove ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti. Veliko pozornosti
namenjamo ozaveščanju zaposlenih o informacijski varnosti (phishing test, namenska
izobraževanja ipd.). V letu 2022 smo sprejeli interni dokument Informacijska varnost, ki vključuje
ključne točke povečanja varnosti:
− MFA – vklop za vse zaposlene za dostop zunaj Cinkarne je bil izveden v sklopu Microsoftove
akcije vklopa MFA za vse uporabnike, s čimer se poveča varnost sistemov, ki temeljijo na
rešitvah Microsoft Cloud;
− nadgradnja delovnih postaj na Windows 10 in Office 365 je bila zaključena v letu 2022, kar
je posledica zamika zaradi pandemije covida-19;
− na vse delovne postaje je treba namestiti zaščito Check Point harmony endpoint. Ukrep je
v izvedbi. V simulaciji phishing napada, ki smo jo izvedli v decembru 2021, se je zaščita
izkazala v svoji proaktivnosti in nivoju zaščite, saj že takoj ni spustila skozi nobenega
škodljivega sporočila. Za dejansko izvedbo testa na uporabnikih smo morali sistem začasno
onemogočiti z varnostno izjemo, kar priča o njegovi kvaliteti in zanesljivosti;
− s pomočjo produkta CyberVision smo pilotno izvedli nadzor nad delovanjem industrijskega
omrežja. Tako smo dobili natančnejši vpogled in smernice za izboljšave na področju
kibernetske varnosti omrežja;
− vpeljali smo varnostni mehanizem Cisco ISE, ki bo ščitil interno omrežje Cinkarne Celje pred
vdori zunanjih akterjev z napadom priklopa neavtoriziranih naprav v naše omrežje.
V letu 2022 nismo zabeležili nobenega vdora ali poskusa vdora kibernetskega napada.
• Invazija Rusije na Ukrajino
Izpostavljenost Cinkarne Celje na trgih Ukrajine je nepomembna, saj družba v Ukrajino prodaje
nima. Zanemarljiva pa ni indirektna izpostavljenost, saj je Ukrajina pomemben dobavitelj rud
številnim proizvajalcem titanovega dioksida (Cinkarna Celje od Ukrajine dobav nima). Vojne
razmere lahko začasno onemogočijo ali celo zaustavijo dobave rud, zaradi česar bodo njihovi kupci
Poslovno poročilo
71
primorani poiskati alternativnega dobavitelja, kar lahko sproži dvig cen titanonosnih rud in poveča
nabavne cene osnovne strateške surovine Cinkarne Celje.
• Tveganja, povezana z energenti
Drugi pomemben dejavnik, ki predstavlja pomemben delež v stroških Cinkarne Celje, je energija,
kar pomeni večjo izpostavljenost družbe cenam energentov. Dogajanja na ruskem trgu lahko
privedejo do podražitve že tako povečanih cen energentov ali do skrajnosti prekinitve dobav
energenta zemeljskega plina, kar bi resno ogrozilo proizvodnjo in delovanje Cinkarne Celje. Za
zagotovitev dobav električne energije in zemeljskega plina za prihodnja leta smo z dobavitelji
energentov sklenili terminske produkte za pretežno dobavo energentov. Podjetje izvaja
balansiranje nakupov in prodaj dolgoročnih terminskih produktov pasovne elektrike na nemškem
(EEX) ali madžarskem (Hudex) OTC trgu in preostanek razlike nakupov/prodaj (dodatne ali odvečne
količine) električne energije na dnevnem trgu (BSP), ki se obračuna za vsako posamezno uro dneva.
Podjetje namreč dinamično prilagaja nakupe/prodaje glede na predvideno porabo električne
energije tekom leta z nakupi/prodajo dolgoročnih terminskih produktov (letni, kvartalni, mesečni).
Potrebne količine električne energije se prilagajajo zaradi aktivne gradnje lastnih sončnih elektrarn
(PS2 priklop), racionalizacije rabe in varčevanja porabe električne energije, kar je tudi usmeritev
Evropske komisije in Republike Slovenije.
Poslovno poročilo
72
Integriran sistem vodenja
Sestavni del vodenja družbe Cinkarna Celje, d. d., je integriran sistem vodenja, ki zajema temeljne
prvine vodenja in poslovanja za vse dejavnosti podjetja, skladno z zahtevami standardov ISO 9001 –
Sistem vodenja kakovosti, ISO 14001 – Sistem ravnanja z okoljem, ISO 45001 – Sistem vodenja varnosti
in zdravja pri delu in za lokacijo Mozirje še z uredbo EMAS. Skladnost delovanja sistema z zahtevami
standardov vsako leto preverja certifikacijski organ SIQ (Slovenski institut za kakovost in meroslovje).
V letu 2022 je bila ugotovljena ena neskladnost, ki je bila tudi odpravljena. Podana so bila priporočila
za izboljšave, ki smo jih upoštevali. Skladno z zahtevami direktive EMAS je bila izdelana okoljska izjava
za Poslovno enoto Kemija Mozirje.
Notranje presoje
Glede na letni plan notranjih presoj je bilo za leto 2022 planiranih osem področij presoj (PE TiO
2
, PE
Metalurgija, PE Kemija Mozirje, PE Vzdrževanje in energetika, OE Marketing – Prodaja, OE Marketing
– Skladišče / Transport, Služba za varnost in zdravje pri delu, Služba informatike) ter predhodne presoje
(kjer je bilo zajetih 12 organizacijskih enot). V notranjih in predhodnih presojah je sodelovalo 24
presojevalcev. Pri notranjih presojah se je preverjala skladnost z zahtevami standardov in zakonodajo,
v PE Kemija Mozirje tudi skladnost z uredbo EMAS. Presojevalci so prepoznali 12 neskladij in podali 44
priporočil, skupaj je bilo 56 ugotovitev. Vodje presojanih področij niso upoštevale 12 priporočil. Skupni
delež neupoštevanih priporočil znaša petino oziroma 21 odstotkov vseh ugotovitev. Za vsako
neupoštevno priporočilo je posamezna poslovna enota oziroma organizacijska enota podala podrobno
utemeljitev za neupoštevanje priporočila. Realizacija pregledanih ukrepov je bila 16 odstotkov do
konca leta 2022.
V sklopu predhodne presoje se je preverjala realizacija še nezaključenih ukrepov iz notranjih presoj
2021 in presoje SIQ ter realizacija priporočil SIQ v letu 2022. Do konca leta 2022 je bilo pregledanih 80
še nezaključenih neskladij/priporočil s prejšnjih presoj. 45 neskladij/priporočil je realiziranih, 35 jih je
v izvajanju. Realizacija je 56-odstotna.
V februarju 2023 je bil izveden pregled še neizvedenih ukrepov (prvič ali ponovno), pred letnim
vodstveni pregledom bo dopolnjeno letno poročilo o presojah.
Graf: Notranje presoje v letih 2011–2022
Poslovno poročilo
73
Zunanje presoje
Družbo vsako poslovno leto revidira zunanji revizor. Vsako leto preverjamo in oddamo podpisan
seznam povezanih oseb v skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 24, seznam članov
poslovodstva, direktorjev in lastnikov obvladujočih deležev na revidirani strani. Uprava družbe
vsakoletno odgovarja na vprašalnik za poslovodstvo in poda izjavo, da z zunanjim revizorjem ali
njegovimi partnerji, strokovnim osebjem in posamezniki, ki bi imeli pomembno vlogo v računovodstvu
ali pri računovodskem poročanju, ni povezana.
Člani organov upravljanja in nadzora so skladno z zakonodajo ob nastopu funkcij dolžni podati izjavo o
neobstoju konfliktov interesov, razkriti potencialne oziroma v primeru nastalih konfliktov interesov o
njih poročati.
Zunanja presoja integriranega sistema vodenja po ISO 9001, ISO 14001, Uredbi EMAS in ISO 45001 za
leto 2022 je bila izvedena konec maja 2022. Presojevalci so podali eno neskladje z zahtevami standarda
ISO 14001 in podali 25 priporočil. Neskladje je bilo odpravljeno v dogovorjenem roku, do konca leta
2022 je bilo realiziranih 18 priporočil, kar je 72-odstotna realizacija.
Graf: Trend podanih neskladij in priporočil pri zunanjih presojah v letih 2011–2022
Finančni in pravni skrbni pregledi
Pri izvajanju politike finančnih in pravnih skrbnih pregledov nimamo posebej opredeljene politike. V
primeru finančnih in pravnih skrbnih pregledov se postopki izvajajo v skladu s potrebami naročnika in
se informacije razkrivajo skladno s pozitivno zakonodajo relevantnih področij.
Informacijska varnost
V Cinkarni Celje, d. d., se zavedamo pomembnosti informacijske varnosti, zato smo že leta 2006
pripravili informacijsko varnostno politiko, ki vsebuje osnovna pravila in načela, kako zagotoviti
nemoteno in varno poslovanje našega podjetja. Z informacijsko varnostno politiko smo vzpostavili tudi
Poslovno poročilo
74
skupino za informacijsko varnost, ki redno skrbi za pripravo ukrepov za zmanjšanje tveganja s področja
informacijske varnosti. Zadolžitve skupine, ki jo sestavljajo člani iz različnih organizacijskih enot, so:
− potrjevanje strateških smernic za informacijsko varnost,
− potrjevanje dokumentov informacijske varnostne politike,
− pomoč pri uvajanju večjih projektov informacijske varnosti,
− nadzor večjih sprememb pri izpostavljenosti informacijskih sredstev varnostnim grožnjam,
− nadzor in ocenjevanje varnostne učinkovitosti in zmogljivosti.
Aktivnosti, ki smo jih v okviru skupine za informacijsko varnost izvedli v zadnjih letih, so:
− sprotno preverjanje in odzivanje na incidente,
− poročanje o zaznanih incidentih,
− zunanji pregled proizvodnega informacijskega sistema,
− zunanji pregled poslovno informacijskega sistema s poskusom zunanjega in notranjega vdora,
− izvajanje ukrepov in priporočil zunanjih pregledov,
− pomoč pri uvajanju večjih projektov informacijske tehnologije,
− priprava ustreznih pravil za komuniciranje med različnimi omrežji v podjetju,
− dopolnjevanje informacijske varnostne politike za zagotovitev zakonodajne skladnosti,
− redna komunikacija z upravo in poročanje o prepoznanih tveganjih,
− priprava poročila za letni vodstveni pregled,
− izobraževanje zaposlenih in dvig ozaveščenosti o pomenu informacijske varnosti,
− organizacija namenskega napada ribarjenja (phishing) z namenom povečanja zavedanja in
izobraževanja zaposlenih.
Zaposlene o informacijskih nevarnostih redno obveščamo, tudi z letaki, in jih pozivamo, naj nam
sumljiva sporočila ali vsebine posredujejo na za to vzpostavljen e-naslov.
Računovodsko poročilo
75
Trajnostni razvoj
Zavedamo se pomembnosti in nujnosti uresničevanja načel trajnostnega razvoja, ki ga obravnavamo
kot zavezo in temeljno odgovornost do družbe in okolja, ob hkratnem uresničevanju prizadevne
poslovne odgovornosti in krepitvi gospodarske uspešnosti. K temu nas vodijo tudi vse večje zahteve
lastnikov, kupcev in zakonodaje. V letu 2022 smo zato k trajnostnemu razvoju pristopili strateško in
celovito. V naši prihodnji petletni strategiji, ki jo bomo pripravili v letu 2023, bomo še več poudarka
namenili področjem okolja, družbe in upravljanja (ESG) ter natančneje opredelili tudi naše cilje na
področju trajnostnosti.
V trajnostne aktivnosti so vključeni tudi najvišji organi odločanja, kot sta uprava družbe in nadzorni
svet, s čimer zagotavljamo, da je področje deležno strateške pozornosti in je vključeno v procese
delovanja in odločanja. V začetku tretjega četrtletja 2022 je bil ustanovljen Trajnostni tim, ki deluje kot
posvetovalno telo in vodi projekt trajnostnega poročanja. Uvedli smo tripartitno strukturo upravljanja
trajnostnega poslovanja:
− trajnostni tim vodi projekt trajnostnega poročanja in svetuje upravi;
− uprava se do trajnostnih iniciativ opredeli in sprejme trajnostno poročilo, ki ga predstavi tudi
nadzornemu svetu;
− nadzorni svet spremlja implementacijo dejavnikov ESG in to temo obravnava na svojih sejah.
V okviru našega trajnostnega poslovanja prepoznavamo vplive, ki jih imamo tako v odnosu do naših
ključnih deležnikov kot v odnosu do naravnega okolja, v katerem delujemo. Nenehno si prizadevamo
za izboljšave na vseh področjih svojega delovanja, iščemo inovativne rešitve, ki jih uvajamo v svoj
model delovanja, da bi dosegli ravnovesje med gospodarsko uspešnostjo, energetsko učinkovitostjo,
varstvom okolja in družbeno odgovornostjo.
Kazalnike trajnostnosti smo v določeni meri že implementirali tudi v odnosu do naših dobaviteljev, v
prihodnje pa bomo to področje še nadgradili, z namenom, da obvladujemo svojo dobavno verigo in
doseganje trajnostnih ciljev omogočimo tudi našim kupcem ter hkrati k trajnostnemu razvoju
spodbudimo svoje dobavitelje.
O trajnostnem poročilu
Zaradi vse večjih podnebnih sprememb in naše konkurenčnosti na globalnem trgu pripravljamo načrt
za celovito trajnostno transformacijo. Zavedamo se, da jo bomo lahko samo s strateškim pristopom
obvladovali in učinkovito izvedli, zato smo pristopili k pripravi trajnostnega poročila, ki je vključeno v
naše redno letno poročilo, in k pripravi trajnostne strategije. V skladu s tem smo pripravili tudi
trajnostno poročilo, kjer v okviru letnega poročila predstavljamo naš pristop k trajnostnemu
upravljanju, naš odnos do zaposlenih in širšega družbenega okolja ter obvladovanje okoljskih področij.
Poročamo v skladu s standardi GRI. O trajnostnem razvoju na ta način poročamo prvič, poročanje se
nanaša na leto 2022. Pri razkrivanju informacij smo zavezani transparentnosti, zagotavljamo
verodostojnost podatkov in sledimo jasnosti pri poročanju.
V poročanje je vključena matrika pomembnosti, ki smo jo oblikovali prvič. Za ta namen smo izvedli
delavnico notranjega tima za identifikacijo naših pomembnih trajnostnih tem in med ključnimi
deležniki izvedli e-anketo. Matrika prikazuje odnos notranjih in zunanjih deležnikov do bistvenih
okoljskih, socialnih in ekonomskih vprašanj, in sicer glede na področja ESG. Poročamo tudi v skladu z
evropsko Uredbo o taksonomiji, kjer razkrivamo informacije o tem, kako in v kakšni meri so naše
dejavnosti povezane z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo kot okoljsko trajnostne. Poročamo
Računovodsko poročilo
76
glede na prva dva okoljska cilja, ki se nanašata na blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje
podnebnim spremembam.
Za pripravo trajnostnega poročila in za trajnostno obvladovanje podjetja smo oblikovali tim zaposlenih
z različnih področij, ki je zadolžen za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti na področju trajnostnosti.
Vključili smo tudi zunanje svetovalno podjetje, ki nam pomaga pri pripravi podlag in izobražuje
vodstveni tim ter zaposlene na ključnih delovnih mestih. V sklopu tega so bila izvedena številna
izobraževanja na temo vloge trajnostnega razvoja in zakonodajnega okvira na tem področju,
predstavitve standardov GRI in pristopa k pripravi trajnostnega poročanja, s področja priprave matrike
bistvenosti in poročanja, skladnega z uredbo o taksonomiji. V sklopu delavnic smo določili tudi
odgovorne osebe za poročanje posameznih področij. Za izvedbo projekta je odgovorna Bernarda
Podgoršek Kovač, vodja Službe za varstvo okolja.
Področja prioritetnih trajnostnih aktivnosti družbe Cinkarna Celje glede na trajnostne cilje
Združenih narodov do leta 2030
Trajnostni cilji
Združenih narodov
Področja, aktivnosti
Cilji
2 Odprava lakote
− Proizvodnja agro izdelkov za kemično
varstvo rastlin, primernih tudi za
ekološko kmetijstvo
− Enkrat letno zbiranje hrane za banko
hrane SIBAHE za razdelitev med
potrebne
− S proizvodnjo ekoloških zaščitnih
sredstev za rastline omogočiti večjo
ekološko pridelavo
− Prispevati k zmanjšanju deleža
socialno ogroženih prebivalcev v
lokalnem okolju
3 Zdravje in dobro
počutje
− Vpeljan standard ISO 45001 – Sistem
vodenja varnosti in zdravja pri delu
− Skrb za zdravje zaposlenih in
izvajanje ukrepov varstva pri delu
− Izvajanje aktivnosti Minuta za
varnost med zaposlenimi v
proizvodnji
− Izvajanje sistema za ocenjevanje
tveganj na delovnih mestih
− Aktivnosti na področju ugotavljanja,
beleženja in odpravljanja
potencialnih nevarnosti in skoraj
dogodkov v delovnem okolju
− Aplikacija »CC um« za predloge na
strani zaposlenih s področja zdravja
in varnosti pri delu
− Pridobitev certifikata Program
odgovornega ravnanja
− Vsakoletna priprava programa
promocije zdravja zaposlenih
− Financiranje ali sofinanciranje
športnih aktivnosti za zaposlene
zunaj delovnega časa
− Okoljske analize tal za zaščito
lokalnega okolja
− Nič poškodb pri delu
− Zagotoviti čim bolj zdravo in varno
okolje za zaposlene in vse zunanje
obiskovalce
− Zmanjšati izpostavljenost zaposlenih
nevarnim delovnim okoliščinam na
minimum
− Zaposlene spodbujati k zdravemu
načinu življenja in gibanju
− Izničiti ali zmanjšati morebitna
tveganja kot posledico poslovanja
družbe Cinkarna za zdravje lokalnega
prebivalstva na minimum oziroma
pod dovoljeno mejo
− Spodbujati zdravje in gibanje med
mladimi in tudi starejšimi v lokalnem
okolju
Računovodsko poročilo
77
Trajnostni cilji
Združenih narodov
Področja, aktivnosti
Cilji
− Podpiranje družbeno odgovornih
akcij in sponzorstev športnih
dejavnosti v lokalnem okolju
4 Kakovostno
izobraževanje
− Izvajanje rednih izobraževanj za
zaposlene na različnih strokovnih
področjih
− Izvajanje programa mentorstva za
novozaposlene
− Možnosti kadrovskih štipendij za
dijake in študente tehničnih smeri
− Odpiranje možnosti za opravljanje
obvezne prakse za dijake in študente
− Organiziranje natečajev za mlade v
lokalnem okolju o vlogi kemije za
trajnostni razvoj
− Ohranjati in nadgrajevati veščine in
kompetence zaposlenih za varno delo
− Razvijati strokovne kompetence
zaposlenih za ustrezno obvladovanje
procesov in razvoj novih proizvodov
− Omogočiti učinkovit prenos znanja
med zaposlenimi
− Razvijati zanimanje mladih na
področju kemijskih znanj in poklicev
ter jim odpirati priložnosti za njihov
karierni razvoj
− Ozaveščati mlade v regionalnem
okolju o pomembnosti kemije na
različnih področjih za trajnostni
razvoj
5 Enakost spolov
− Sprejeta Politika raznolikosti
− Zagotavljanje enake plače ne glede
na spol, temveč glede na delovno
mesto
− Zagotavljati enake možnosti za
zaposlitev in napredovanje ne glede
na spol
− Preprečevati in odpraviti vsakršne
diskriminacije v podjetju
6 Čista voda in
sanitarna ureditev
− Izvajanje rednega monitoringa
odpadnih, površinskih in podzemnih
voda
− Izvajanje projektov Celovito
obvladovanje vod in Alternativni vir
dobave tehnološke vode iz
Komunalne čistilne naprave Tremerje
− Izničiti oziroma zmanjšati tveganja
onesnaženja vodotokov v lokalnem
okolju, iz katerih pridobivamo vodo
za proizvodne procese, na minimum
− Ohraniti vodne vire v lokalnem okolju
in njihove habitate ter skrbeti za
ugodno stanje vodotokov
− Zmanjšati količino odvzete vode iz
vodotokov in povečevati količine
notranjih reciklov vode
7 Cenovno
dostopna in čista
energija
− Sistemi upravljanja z energijo
− Izvajanje ciljnega spremljanja rabe
energije
− Izvajanje ukrepov in investicij na
področju učinkovite rabe energije in
obnovljivih virov energije
− Postavitev sončnih elektrarn na
strehi proizvodnih objektov
− Optimizirati rabo energije v podjetju
− Povečevati delež pridobljene energije
iz lastnih obnovljivih virov
− Nižati stroške za energijo in
povečevati konkurenčnost podjetja
− Zmanjšati emisije CO
2
iz naše
dejavnosti
8 Dostojno delo in
gospodarska rast
− Zaposlovanje oseb s statusom
invalida
− Sprejet Kodeks etičnega ravnanja in
dela
− Usklajevanje kolektivne pogodbe z
reprezentativnima sindikatoma v
podjetju
− Sklenjen načrt financiranja
dodatnega pokojninskega
zavarovanja za vse zaposlene
− Omogočati dostojno delo tudi
osebam, ki so zaradi dolgotrajne
narave dela kakor koli zdravstveno
omejene
− Med zaposlenimi razvijati odlično
kulturo poslovnega in etičnega
ravnanja pri vseh vidikih poslovanja
− Ustvarjati učinkovit dialog s
predstavniki zaposlenih glede pravic
zaposlenih
Računovodsko poročilo
78
Trajnostni cilji
Združenih narodov
Področja, aktivnosti
Cilji
− Sprejet Pravilnik o prepovedi
spolnega in drugega nadlegovanja
ter trpinčenja na delovnem mestu
− Omogočiti zaposlenim dostojno
življenje po končani delovni dobi
− Zagotoviti varno in dostojno delovno
okolje za vse zaposlene ter preprečiti
kakršno koli spolno ali drugo
nadlegovanje in trpinčenje na
delovnem mestu
9 Industrija,
inovacije in
infrastruktura
− Razvoj novih proizvodov z
izboljšanimi lastnostmi na področju
pigmenta TiO
2
, praškastih lakov,
masterbachev idr.
− Spodbujanje inovativnosti med
zaposlenimi z ustvarjanjem okolja za
podajanje predlogov (CC um)
− Zagotoviti visokokakovostne
proizvode z veliko dodano vrednostjo
− Prispevati h konkurenčnosti
evropskega gospodarstva na
področju TiO
2
in v vrednostni verigi
− Zagotoviti okoljsko sprejemljive
proizvode
− Pridobiti od zaposlenih čim več
koristnih predlogov izboljšav
notranjih procesov
− Graditi partnerske odnose in odpirati
nove povezave za medpanožno
povezovanje
− Krepiti zavedanje o pomenu
trajnostnega razvoja in širiti kulturo
odgovornega ravnanja za potrebne
spremembe
11 Trajnostna
mesta in skupnosti
− Proizvodnja surovine TiO
2
kot
pomembnega gradnika zelenih
tehnologij in trajnostnega
gradbeništva
− Prispevati k trajnostni preobrazbi
družbe in prehodu v nizkoogljičnost
(kot omogočitvena dejavnost)
12 Odgovorna
poraba in
proizvodnja
− Investicije v razvoj novih produktov,
najboljših razpoložljivih tehnologij in
okoljsko izboljšanje procesov
− Ponovna raba materialov v
proizvodnih procesih
− Izdelava stranskih proizvodov
CEGIPSA in RCGIPS
− Optimizirati rabo materialov v
vrednostni verigi
− Zmanjšati količino odpadkov v
vrednostni verigi
− Zmanjšati vplive na okolje iz
proizvodnih procesov
− Povečati delež ponovne uporabe
odpadnih surovin v podjetju
13 Podnebni
ukrepi
− Vpeljana standarda ISO 9001 –
Sistem vodenja kakovosti in ISO
14001 – Sistem ravnanja z okoljem
− Vpeljan sistem EMAS za lokacijo
Mozirje
− Izračun ogljičnega odtisa podjetja
− Izračun LCA nosilnega proizvoda TiO
2
na ravni združenja TDMA
− Monitoring emisij v zrak
− Monitoring kakovosti zunanjega
zraka
− S standardiziranim pristopom
obvladovati in zmanjševati lastne
vplive na podnebje in v vrednostni
verigi
− Meriti, nadzorovati in zmanjševati
ogljični odtis podjetja in posameznih
proizvodov
− Obvladovati emisije iz naše
dejavnosti
− Spremljanje vpliva na kakovost zraka
15 Življenje na
kopnem
− Izvajanje ukrepov za preprečevanje
onesnaževanja in z rednimi
− Prispevati k izboljšanju upravljanja
območij Nature 2000 v Sloveniji
Računovodsko poročilo
79
Trajnostni cilji
Združenih narodov
Področja, aktivnosti
Cilji
monitoringi nadziranje lastnega
vpliva na okolje
− Uvajanje tehnoloških sprememb s
čim manjšim vplivom na naravno
okolje
− Sodelovanje pri projektu za oživljanje
stare struge Nature 2000 LIFE
− Prispevati k izboljšanju stanja vrst in
habitatov na območju Natura 2000
Volčeke
Cilji na področju trajnostnega razvoja v letu 2022
Cilj
Stanje
Postaviti elektrarno vsaj za 2 dodatna MW električne energije iz
obnovljivega vira, tj. sonca.
Zmanjšati specifično porabo vode za naš glavni proizvod – titanov
dioksid.
V planskem letu za 5 %.
Slediti cilju ponovne rabe. Z elementi opreme, ki jo bomo obnovili,
in z recikliranjem odpadne vode. Slednje je srednjeročni cilj, ki
zahteva predhodno poglobljeno razvojno delo.
Izračunati ogljični odtis za vse naše glavne proizvode in ga z analizo
ter s posledičnimi ukrepi v prihodnjih letih sistematično zniževati.
Izračunan ogljični odtis
podjetja in titanovega
dioksida, našega
nosilnega proizvoda
Zmanjšati porabo energije s koriščenjem odpadne toplote. Izvedli
bomo več izboljšav, ki jih je nakazal energetski pregled 2021.
Naredili bomo matematični model za masno in toplotno bilanco
našega glavnega proizvodnega procesa. Z njegovo pomočjo bomo
nato bolj optimalno zaokrožili izrabo odpadne toplote.
Doseženo V teku Nedoseženo
Kemijska industrija – ključna panoga zelenega prehoda
Cinkarna Celje, d. d., je del kemijske industrije, ki predstavlja vitalni gradnik svetovnega gospodarstva.
Kemijska industrija je vodilni proizvodni sektor v EU. Ustvari približno 16 odstotkov celotne dodane
vrednosti vseh predelovalnih dejavnosti. Je ena ključnih panog v zeleni in krožni preobrazbi evropske
industrije, gospodarstev in družbe, predvsem na področju razvoja zelenih tehnologij in zagotavljanja
varne prihodnosti. Z materiali, izdelki in rešitvami je del številnih vrednostnih verig. Razvija rešitve in
izdelke za uporabo na področju transporta, izolacije stavb, premazov, embalaže, na področju
recikliranja materialov in številnih drugih področij, kjer s svojimi rešitvami prispeva k podnebni
nevtralnosti. Pomembno vlogo ima tudi pri zagotavljanju zaščite in varnosti na področju zdravja in
kmetijstva.
Računovodsko poročilo
80
Dodana vrednost kemijske industrije je izražena v evropskih strateških dokumentih in strategijah, še
posebej pri uresničevanju Evropskega zelenega dogovora s ciljem, da Evropa do leta 2050 postane
podnebno nevtralna. Da lahko prispeva k zelenemu preoblikovanju družbe, se mora tudi sama
preoblikovati v zeleno, digitalno in trajnostno. V zadnjih desetletjih je kemijska industrija izboljšala
svoje procese z vidika vplivov na okolje in zdravje ljudi, tudi s prostovoljnimi pobudami, ki presegajo
standardne ravni in zakonodajne zahteve, kot je npr. mednarodni Program odgovornega ravnanja. V
ta program je vključena tudi Cinkarna Celje, d. d.
Slovenska kemijska industrija deluje na globalnem trgu. V Sloveniji ustvari približno 25 odstotkov
dodane vrednosti celotne slovenske industrije in je vodilna predelovalna dejavnost v Sloveniji. Ustvari
najvišjo povprečno dodano vrednost na zaposlenega, zaposleni v kemijski industriji pa predstavljajo 17
odstotkov zaposlenih v vseh predelovalnih dejavnostih v Sloveniji. V tujini slovenska kemijska industrija
ustvari 81 odstotkov vrednosti prodaje, večinoma v Evropi, in predstavlja 22 odstotkov vrednosti izvoza
slovenske industrije. To dokazuje, da je slovenska kemijska industrija v mednarodnem okolju
konkurenčna ter prepoznana po svoji strokovnosti in zanesljivosti.
9
Kemijska industrija je nepogrešljivi del evropskega in globalnega gospodarstva, saj je dobavitelj surovin
v številnih ključnih vrednostnih verigah.
Slika: Surovine in izdelki kemijske industrije so prisotni v številnih vrednostnih verigah in imajo
pomembno vlogo na poti k podnebni nevtralnosti. (Vir: GZS - Združenje kemijske industrije
10
)
9
Vir: GZS - Združenje kemijske industrije, dostopno na https://kemijska-politika.gzs.si/vsebina/Kemijska-
industrija
10
Vir: GZS - Združenje kemijske industrije, dostopno na
https://www.gzs.si/Portals/306/How%20Can%20Europe.sl.pdf
Računovodsko poročilo
81
Trajnostni izzivi in priložnosti industrije titanovega dioksida
Strategija EU za trajnostni razvoj kemikalij je vodilna pobuda v okviru Evropskega zelenega dogovora.
Gre za obsežen načrt za spodbujanje inovacij v kemikalijah in konkurenčnosti kemične industrije EU,
hkrati pa zagotavlja, da so kemikalije primerne za krožno gospodarstvo. Združenje proizvajalcev
titanovega dioksida, katerega del je Cinkarna Celje, d. d., dejavno sodeluje, da bi prispevalo k uresničitvi
evropskega zelenega dogovora.
EU zagotavlja 20 odstotkov svetovne proizvodnje titanovega dioksida – ocenjena tržna vrednost je 3
milijarde evrov. Od tega se okoli 68 odstotkov proda v evropskem gospodarskem prostoru.
Proizvajalci titanovega dioksida smo povezani v Združenje proizvajalcev titanovega dioksida TDMA
(Titanium Dioxide Manufactorers Assosiations), v okviru katerega skupaj poudarjamo našo zavezanost
zagotavljanju izdelave in uporabe naših izdelkov na trajnosten način. To je zelo pomembno, saj se
titanov dioksid zaradi svojih edinstvenih lastnosti uporablja v številnih različnih panogah. Večinoma se
uporablja v vsakodnevnih izdelkih, kot so barve, plastika, papir in črnila. Zaradi tako široke uporabe je
pomembno vprašanje njegovega celostnega vpliva, zlasti na zdravje in okolje.
Shema: Odstotek uporabe titanovega dioksida v različnih industrijah
Bolj zelena proizvodnja kemikalij
Kemikalije so bistvenega pomena za način, kako želimo živeti, in so tudi gradniki naše trajnostne
prihodnosti, zato je strategija za trajnostni razvoj kemikalij namenjena izvajanju okolju prijaznejših
proizvodnih procesov. Evropska kemična industrija vlaga v razogljičenje svojih industrijskih procesov v
tesnem sodelovanju z vrednostno verigo. Industrija je gonilna sila za doseganje evropskega zelenega
dogovora. Titanov dioksid igra pomembno vlogo pri tem prizadevanju. TiO
2
je bistvena kemikalija, saj
je ključna sestavina v tisočih izdelkih, ki jih vidimo in uporabljamo vsak dan. Industrija TiO
2
zmanjšuje
svoj ogljični odtis.
Responsible Care
Kot člani Evropskega sveta kemijske industrije CEFIC (European Chemical Industry Council) se trudimo
spoštovati in spodbujati kodekse Responsible Care®. Responsible Care je pobuda svetovne kemične
Računovodsko poročilo
82
industrije, ki podjetja, nacionalna združenja kemične industrije in njihove partnerje zavezuje k
nenehnemu izboljševanju znanja o okolju, zdravju, varnosti in zaščiti ter učinkovitosti lastnih
tehnologij, procesov in izdelkov. Zavezuje k učinkoviti rabi virov, odgovornemu ravnanju s kemikalijami
in odkritemu poročanju.
Ekološki odtis TiO
2
izdelkov
Kot člani Združenja proizvajalcev titanovega dioksida TDMA podpiramo oceno življenjskega cikla,
strogo znanstveno metodo za ocenjevanje vpliva izdelka na okolje v celotnem življenjskem ciklu – od
postopkov, ki se uporabljajo za proizvodnjo, do konca njegove življenjske dobe. Leta 2022 smo v okviru
združenja osvežili podatke, ki bodo javno dostopni leta 2023.
Razvili smo metodo računovodstva in poročanja za prikaz ogljičnega odtisa izdelkov iz titanovega
dioksida. Podatki popisa življenjskega cikla (LCI), pridobljeni s to metodo, so bili pregledani s strani
tretje neodvisne osebe in so prosto dostopni v evropski zbirki podatkov o življenjskem ciklu. TDMA
deluje tudi v sinergiji z Evropskim svetom za industrijo barv, tiskarskih črnil in umetniških barv (CEPE),
da zagotovi usklajenost med metodologijo in podatki ustreznih baz podatkov LCI. Prav tako
spodbujamo naše deležnike, da uporabijo naše podatke LCI za pomoč pri oceni ogljičnega odtisa lastnih
aplikacij TiO
2
. Podatki LCI so prosto dostopni, če pošljete e-pošto na tdma@cefic.be.
Okoljski odtis barv in premazov, ki vsebujejo TiO
2
Barve in premazi so glavna področja uporabe TiO
2
. Evropski svet za industrijo barv, tiskarskih barv in
umetniških barv – CEPE (European Council of the Paint, Printing Ink, and Artist's Colours Industry) je
naročil okoljski odtis izdelka dekorativnih barv, ki se uporabljajo za premazovanje notranjih sten in
stropov, zunanjih sten ter notranjih in zunanjih oblog in oblog, ter okoljski odtis izdelka v celotni
življenjski dobi stavbe. Rezultati so pokazali, da imajo visokokakovostne barve, formulirane z visoko
vsebnostjo pigmenta TiO
2
, najnižji PEF v primerjavi z barvami nizke kakovosti, formulirane z nizko
vsebnostjo TiO
2
in visoko vsebnostjo polnila.
Barve, oblikovane z visoko vsebnostjo pigmenta TiO
2
, imajo največjo motnost. To pomeni, da je za
enako pokritost potrebnih manj nanosov barve. Uporaba pigmentov TiO
2
v barvah prav tako pripomore
k večji obstojnosti, kar pomaga podaljšati njihovo življenjsko dobo.
Uporaba zelo neprozornih in zelo obstojnih barv za okrasitev izdelka zmanjšuje potrebo po ponovnem
opremljanju v življenjski dobi izdelka, kar pomaga zmanjšati njegov splošni okoljski odtis.
Uredba REACH
Titanov dioksid je registriran v skladu z uredbo REACH, vseevropsko uredbo za zaščito ljudi in okolja
pred morebitnimi tveganji, ki jih povzročajo kemikalije.
Varnost titanovega dioksida za zdravje
Trdni znanstveni dokazi kažejo, da je titanov dioksid varen. Cinkarna Celje, d. d., že desetletja sodeluje
v raziskavah, ki jih izvaja industrija, ter spremlja neodvisne raziskave, ki niso odkrile nobenih dokazov
o morebitnem tveganju raka za ljudi zaradi titanovega dioksida. Trenutni znanstveni dokazi kažejo, da
je uporaba izdelkov, ki vsebujejo titanov dioksid, varna.
Nedavno so potekale razprave o tem, ali je lahko škodljiv za ljudi ali celo povzroča raka. Po predlogu
francoske Agencije za hrano, okolje in zdravje (ANSES) leta 2016 je Odbor za oceno tveganja (RAC)
Evropske agencije za kemikalije (ECHA) leta 2017 sklenil, da TiO
2
izpolnjuje merila za razvrstitev kot
snov, za katero se sumi, da povzroča raka (kategorija 2), če se vdihuje. Leta 2020 je EU titanov dioksid
v obliki prahu razvrstila kot domnevno rakotvorno snov pri vdihavanju v skladu z uredbo EU o
razvrščanju in označevanju (CLP). Organi EU so v razvrstitvi poudarili, da bi do domnevne nevarnosti
lahko prišlo, če se prah vdihuje v izjemno visokih koncentracijah v daljšem časovnem obdobju.
Razvrstitev temelji na eni študiji vdihavanja pri podganah, ki je bila izvedena v pogojih čezmerne
preobremenitve. TDMA (Titanium Dioxide Manufactorers Assosiations) meni, da ta študija ni
sprejemljiva znanstvena podlaga za razvrstitev. Temeljita ocena tehtnosti dokazov potrjuje, da TiO
2
ne
Računovodsko poročilo
83
povzroča raka in nima intrinzične lastnosti, da bi povzročal raka. Poleg tega mnenje RAC ne upošteva
podatkov za več kot 24.000 delavcev, ki dokazujejo, da ni povezave med rakom pri ljudeh in
izpostavljenostjo titanovemu dioksidu. Tudi RAC je ugotovil, da domnevna nevarnost, opisana za TiO
2
,
ni specifična za snov, ampak je skupna vsem prahom, znanim kot slabo topne nizko strupene snovi.
Proizvajalci titanovega dioksida so zato proti Evropski komisiji sprožili tožbo na evropskem sodišču, ki
je novembra 2022 potrdilo neargumentiranost razvrstitve in jo tudi razveljavilo. Razveljavitvena sodba
pomeni, da titanov dioksid pri vdihavanju ni nevaren in obveznosti glede razvrščanja ne veljajo več.
Uredba je veljala za tiste vrste titanovega dioksida v obliki prahu, ki pri vdihavanju vsebujejo 1 odstotek
ali več delcev z aerodinamičnim premerom enakim ali manjšim od 10 mikronov. Noben od proizvodov
Cinkarne Celje sicer ni ustrezal temu kriteriju in posledično ni zapadel pod obvezo označevanja.
Glavna razloga za razveljavitev uredbe sta torej bila:
− da v obravnavani zadevi ni bila izpolnjena zahteva, da mora razvrstitev rakotvorne snovi
temeljiti na zanesljivih in sprejemljivih študijah,
− da je bilo s sporno razvrstitvijo in označevanjem kršeno merilo, po katerem se lahko kot
rakotvorna opredeli le snov, ki ima intrinzično lastnost (lastnost, ki jo ima snov sama po sebi),
da povzroča raka.
Čeprav ni neposrednih dokazov glede škodljivosti titanovega dioksida kot prehranskega dodatka E 171,
je EFSA (Evropska agencija za varno hrano) junija 2022 prepovedala uporabo tega dodatka. Odločitev
je temeljila predvsem na previdnostnem ukrepu in na razvrstitvi titanovega dioksida po Uredbi CLP
(razvrščanje, označevanje in pakiranje substanc in njihovih zmesi), ki pa je bila, kot že navedeno, konec
leta 2022 razveljavljena.
Trajnostna uporaba
Titanov dioksid lahko prinese tudi obsežne okoljske in posledično zdravstvene koristi. Te koristi so
lahko:
− energetska učinkovitost pri odbojnih premazih in »hladnih strehah«;
− cenejša obnovljiva energija z učinkovitimi sončnimi celicami, občutljivimi na barvila;
− učinkovita raba virov s trajnimi gradbenimi materiali;
− zmanjšanje odpadkov z lahkimi embalažnimi folijami;
− TiO
2
se uporablja tudi za reševanje enega najbolj perečih okoljskih problemov planeta –
onesnaženosti zraka, ki naj bi samo v Evropi vsako leto povzročilo več kot 450.000
prezgodnjih smrti. Posebne delce titanovega dioksida, ki se uporabljajo v premazih, je
mogoče aktivirati s svetlobo, da nevtralizirajo onesnaževala zraka.
Titanov dioksid kot pospeševalec prehoda v zeleno ekonomijo
o Titanov dioksid pomaga ustvariti transparentne sončne celice
Podnebni prehod zahteva rešitve za proizvodnjo zelene energije. Nova študija je odprla pot do
cenovno dostopne proizvodnje prvih transparentnih sončnih celic s povezovanjem edinstvenih
lastnosti titanovega dioksida (TiO
2
) in nikljevega oksida (NiO). Zahvaljujoč svoji transparentni
naravi je mogoče tovrstne sončne celice integrirati v okna, vozila, zaslone mobilnih telefonov in
druge vsakodnevne izdelke.
Profesor Joondong Kim in sodelavci z nacionalne univerze Incheon v Južni Koreji so svoje
ugotovitve objavili v Journal of Power Sources januarja 2021. Ekipa je poudarila, da je TiO
2
idealen
polprevodnik v sončnih celicah, saj absorbira nam nevidno ultravijolično svetlobo, medtem ko še
vedno prepušča vidno svetlobo. Poleg tega je tudi okolju prijazen. Študija bi lahko prinesla val
inovacij na področju fotovoltaičnih celic. Trenutni sončni paneli so ponavadi neprozorni.
Računovodsko poročilo
84
o Titanov dioksid odpira inovacije v zeleni vodikovi tehnologiji
Raziskovalci so odkrili novo metodo za proizvodnjo zelenega vodika, ki jo omogoča TiO
2
.
Tradicionalna metoda pridobivanja vodika za gorivo temelji na elektrolizi, ki razcepi molekule vode
na kisik in vodik. Vendar so industrijski elektrolizerji energetsko intenzivni in zahtevajo velike
naložbe.
Da bi nadomestili to metodo, so kanadski in francoski raziskovalci uporabili naravni mehanizem,
znan kot fotokataliza. V skupni študiji je ekipa razvila posebej izdelane in strukturirane elektrode,
ki z uporabo sončne svetlobe razdelijo molekule vode na kisik in vodik. TiO
2
je bil ključen za razvoj
tega znanstvenega napredka. TiO
2
je polprevodnik, znan po tem, da je fotoobčutljiv na UV-
svetlobo, vendar ta predstavlja le 5 odstotkov sončnega obsevanja.
Skupina raziskovalcev je delala na atomski sestavi TiO
2
, da bi razširila njegovo fotoobčutljivost na
vidno svetlobo, kar bi lahko omogočilo proizvodnjo elektrod, ki lahko absorbirajo do 50 odstotkov
sončne svetlobe. To bi lahko naredilo proizvodnjo zelenega vodika brez elektrolize veliko bolj
učinkovito. Zeleni vodik pogosto imenujemo gorivo prihodnosti. Je gradnik za sprostitev
dekarbonizacije industrije in težkih vozil, ki je potrebna za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev.
Ta nova tehnologija lahko pomaga povečati vlogo zelenega vodika v energetski mešanici
prihodnosti.
o Titanov dioksid koristi krožnemu gospodarstvu
Uspeh načrta krožnega gospodarstva EU je odvisen od komponent, kot je titanov dioksid, ki
izboljšuje učinkovitost virov za številne izdelke in storitve. Evropska komisija želi s svojim akcijskim
načrtom za krožno gospodarstvo popeljati EU v veliko bolj trajnostno prihodnost, v kateri bodo viri,
ki se uporabljajo za proizvodnjo, minimalni, materiali bodo v gospodarstvu čim dlje ohranjeni,
nastajanje odpadkov pa zmanjšano.
Titanov dioksid (TiO
2
) veliko prispeva k temu, saj njegove lastnosti izboljšajo naše izdelke na
številne načine:
− učinkovitost: z uporabo TiO
2
je mogoče z manj sredstvi doseči visoke standarde sijaja, jakosti
barve in motnosti. Brez TiO
2
v formulaciji barve bi bile na primer potrebne večje količine barve,
da bi dosegli enako raven pokrivnosti;
− odpornost in zaščita: odpornost na vročino, svetlobo in vremenske vplive pomaga podaljšati
življenjsko dobo izdelkov. TiO
2
dosega visoko raven učinkovitosti na teh področjih, saj razprši
vidno in bližnjo infrardečo svetlobo ter absorbira UV-sevanje, kar ima za posledico ključne
zaščitne lastnosti. Zaradi tega izdelki trajajo dlje, sčasoma pa nastane manj odpadkov. Uporaba
TiO
2
v vsakodnevnih izdelkih povečuje njihovo vzdržljivost v korist okolja in gospodarstva.
Članstvo v združenjih
Zavedamo se partnerskih povezav za doseganje trajnostnih ciljev in skupnega nastopanja na trgu, zato
smo člani več združenj, in sicer CEFIC (Evropsko združenje kemijske industrije), ESA (European
Sulphuric Acid Association), TDMA (Titanium Dioxide Manufacturer Association), European Union
Copper Task Force in Zelenega omrežja Slovenije.
V Združenju kemijske industrije (Gospodarska zbornica Slovenije) je član upravnega odbora Marko
Cvetko, vodja Kadrovske splošne službe, ki je tudi član upravnega odbora sekcije za kemijo pri
Združenju delodajalcev Slovenije. V Regionalni gospodarski zbornici Celje je član upravnega odbora
Aleš Skok, predsednik Uprave. V Združenju kovinskih materialov in nekovin (ZKMN) pri GZS je član
upravnega odbora Miran Špegel, pomočnik generalnega direktorja.
Smo člani sveta slovenske akreditacije, predstavnica organov za ugotavljanje skladnosti je Lorna
Fajšman.
Računovodsko poročilo
85
V okviru mednarodnega združenja proizvajalcev titanovega dioksida (TDMA/Titanium Dioxide
Manufacturers Assocciation) stremimo k odgovorni, varni in trajnostni proizvodnji TiO
2
.
Odnosi z deležniki
Našega uspešnega delovanja ni brez dobrih in partnerskih odnosov z našimi ključnimi deležniki.
Prizadevamo si za ustvarjanje odkritih in dolgoročnih odnosov na vseh nivojih našega poslovanja. Pri
tem sledimo Kodeksu etičnega ravnanja in dela ter temeljimo na spoštovanju človekovih pravic. Z
deležniki redno komuniciramo ter jih po potrebi vključujemo v naše poslovne procese. Deležniki so tudi
naš povratni vir informacij, zato vse njihove odzive in morebitne pritožbe sprejmemo s pozornostjo ter
vsebino ustrezno naslovimo. Odnose gradimo na konstruktivnem dialogu.
Vključevanje deležnikov
S svojimi dejavnostmi vplivamo na številne deležnike, med katerimi kot najpomembnejše
prepoznavamo lastnike in nadzornike, zaposlene, dobavitelje, kupce, lokalno skupnost in druge
zainteresirane javnosti. Z deležniki komuniciramo z različnimi komunikacijskimi orodji, z namenom
transparentnosti poslovanja družbe in vključevanja deležnikov v delovanje družbe v lokalnem in
globalnem okolju.
Vse aktivnosti zunanjim deležnikom komuniciramo skladno z letnim načrtom komuniciranja, ki ga
potrdi uprava podjetja. Ta zajema orodja in kanale komuniciranja, kot so novinarske konference, izjave
za javnost, sporočila za javnost, objave na spletni strani in družbenih omrežjih, nagovore podjetja
oziroma članke v letnih poročilih prejemnikov sponzorskih sredstev/donacij. Ob posameznih posebnih
dogodkih javnost obveščamo tudi z e-sporočili, vabili, o dogajanju redno informiramo tudi Mestno
občino Celje, mestne svetnike in predstavnike mestnih četrti oziroma zainteresirano (lokalno) javnost
povabimo na javno predstavitev.
Tabela: Pregled komuniciranja z deležniki
Deležniki
Cilji komuniciranja
Komunikacijski kanali
Pogostost
komuniciranja
Lastniki in
nadzorniki
− Učinkovito upravljanje in
strateško odločanje
− Seznanitev s
spremembami
− Spremljanje, uvajanje in
izboljševanje aktivnosti
− Prepoznavanje in
upravljanje tveganj in
priložnosti
Letni vodstveni pregled
1-krat letno
Širši strokovni kolegij
uprave
4-krat letno
Sestanek notranjih
presojevalcev integriranih
sistemov vodenja
2-krat letno
Sestanek z zunanjimi
presojevalci integriranih
sistemov vodenja
1-krat letno
Sestanek vodstvenih
projektnih skupin
Pogostost sestajanja je
za vsak projekt
določena posebej v
Definiciji projekta
Poročila notranje revizije
Za vsako presojano
področje skladno z
letnim planom
Računovodsko poročilo
86
Deležniki
Cilji komuniciranja
Komunikacijski kanali
Pogostost
komuniciranja
Zapisniki poslovnih enot
in služb
Tedensko ali mesečno
Četrtletna in letno
poročilo
Vsako četrtletje in 1-
krat letno
Zaposleni
− Krepitev pripadnosti
podjetju in ustvarjanje
dobrih odnosov v
kolektivu
− Gradnja odnosov med
zaposlenimi in
vodstvenim kadrom
− Vzpostavljanje dobre
delovne klime
− Vključenost zaposlenih v
izboljšave delovnih
procesov
− Gradnja kompetenc
zaposlenih
− Strokovna in osebna rast
in razvoj zaposlenih
− Seznanitev zaposlenih z
novostmi in
spremembami v podjetju,
na njihovem področju
dela idr.
− Skrb za zdravje
zaposlenih
Interno glasilo Cinkarnar
2-krat letno
Letni razgovori
1-krat letno
Redna izobraževanja
Večkrat letno
Piknik
1-krat letno
Elektronska obvestila
Redno
CC um
Redno
Družbena omrežja
Večkrat tedensko
Redni zdravstveni
pregledi
Glede na oceno
tveganja za delovno
mesto
Odprta vrata pisarne
delavskega direktorja
Določene uradne ure
Dobavitelji
− Preverjanje skladnosti
dobaviteljev
− Obveščanje o
spremembah in novostih,
ki se nanašajo na naše
dobavitelje
− Usklajevanje nabavnih
dogovorov, reševanje
izzivov idr.
Vprašalniki za
ocenjevanje dobaviteljev
1-krat letno
Elektronska obvestila
Redno
Telefonski klici
Redno
Presoje dobaviteljev
Občasno glede na
potrebe
Kupci
− Ustvarjanje dolgoročnih
odnosov
− Seznanjenost z novostmi
glede proizvodov
− Verodostojne informacije
o naših proizvodih
Anketa o zadovoljstvu
1-krat na dve leti
Elektronska obvestila
Redno
Telefonski klici in video
klici
Redno
Osebna srečanja
Večkrat letno
Označevanje proizvodov
Redno
Lokalna
skupnost
(občine,
− Gradnja odnosov in
sodelovanja z lokalno
skupnostjo
Spletna stran podjetja
Redno
Družbena omrežja
Večkrat tedensko
Računovodsko poročilo
87
Deležniki
Cilji komuniciranja
Komunikacijski kanali
Pogostost
komuniciranja
krajevne
skupnosti)
− Obveščanje o delovanju
procesov, spremljanju
vplivov na okolje,
spremembah, ki vplivajo
na lokalno prebivalstvo
− Podpiranje aktivnosti v
lokalnih skupnostih
− Razvoj lokalnih skupnosti
Novinarske konference
Večkrat letno
Dan odprtih vrat
Občasno
Sporočila za javnost
Večkrat letno
Elektronska obvestila
Občasno
Specializirana
javnost
(strokovna
združenja,
zavodi, šole,
inštituti,
finančne
institucije
idr.)
− Vključevanje strokovne
javnosti v razvojne in
raziskovalne dejavnosti
− Ozaveščanje o procesih,
proizvodih in okoljskih
vplivih podjetja
− Sodelovanje na dogodkih
− Razvoj strokovnih znanj
Spletna stran podjetja
Redno
Družbena omrežja
Večkrat tedensko
Natečaji za šole
1-krat letno
Sporočila za javnost
Občasno
Elektronska obvestila
Občasno
Strokovni dogodki
Občasno
Četrtletna in letno
poročilo
Vsako četrtletje in 1-
krat letno
Investicijski dogodki
Ljubljanske borze
2-krat letno
Matrika pomembnosti
V kontekstu odgovornega upravljanja z vplivi je osrednjega pomena prepoznavanje pomembnih vsebin
in interesov vseh ključnih deležniških skupin. Pomembne so tiste teme, ki neposredno ali posredno
vplivajo na zmožnost podjetja, da ustvari, ohrani ali zmanjša okoljsko, družbeno in ekonomsko
vrednost zase, svoje deležnike in družbo na splošno. Pomen teh tem oziroma vsebin za Cinkarno Celje,
d. d., in deležniške skupine prikazujemo v matriki pomembnosti. Kreiranje matrike pomembnosti je del
trajnostnega upravljanja in poročanja Cinkarne Celje, d. d., in je odraz ocene notranjih in zunanjih
deležnikov, bistvenih okoljskih, socialnih in ekonomskih vprašanj, in sicer glede na področja okolje,
družba in upravljanje (ESG) ter njihovega vpogleda v njihov realni pomen.
Z ocenjevanjem pomembnosti področij identificiramo in rangiramo področja, kjer je mogoče doseči
največji trajnostnostni vpliv in vrednost, identificiramo največje priložnosti in tveganja z vidika različnih
deležnikov, na podlagi identifikacij dolgoročno upravljamo z odnosi med deležniki ter pomembnimi
področji trajnostnosti ter dolgoročno izboljšujemo svoje storitve, izdelke, njihovo končno uporabo in
odstranjevanje.
Matriko pomembnosti tokrat razkrivamo prvič. Proces do ocene pomembnosti je potekal po naslednjih
korakih: identifikacija pomembnih trajnostnih tem po področjih okolje, družba in upravljanje (ESG),
izvedba raziskave med ključnimi deležniki (metoda e-vprašalnika), analiza in izris matrike
pomembnosti.
Določili smo šest glavnih skupin deležnikov: lastniki, nadzorniki (Cinkarna Celje, d. d.), zaposleni,
dobavitelji, kupci, lokalna skupnost (občine, krajevne skupnosti) in specializirana javnost (strokovna
združenja, zavodi, inštituti, finančne institucije idr.). Na anketni vprašalnik v elektronski obliki je v času
od 20. 10. 2022 do 18. 11. 2022 skupno odgovorilo 362 respondentov. V anketi so sodelovali deležniki
iz Slovenije in tujine. Pri oblikovanju matrike pomembnosti smo pri analizi odgovorov deležnike
razvrstili v dve skupini. V eni skupini so lastniki in nadzorniki (pomembno za Cinkarno Celje, d. d.), v
drugi skupini pa zaposleni, dobavitelji, kupci, lokalna skupnost in druge javnosti (pomembno za
Računovodsko poročilo
88
deležnike). V okviru vprašalnika smo vključili vse tri sklope upravljanja trajnostnosti, in sicer naravno
okolje (13 kazalnikov), družbeno okolje (19 kazalnikov) in korporativno upravljanje (20 kazalnikov).
Najvišje ocene v vseh kategorijah ima kazalnik finančna stabilnost in dolgoročna rast, ki ga Cinkarna
Celje po pomembnosti ocenjuje z 92 %, deležniki pa z oceno 80 % pomembnosti. Deležnikom je na
prvem mestu kakovost (83 %), Cinkarna jo postavlja na visoko drugo mesto (84 %). Oboji se strinjajo,
da so prioritetne kategorije še etika in skladnost poslovanja, zavezanost k trajnostnemu razvoju in
visoka stopnja varnosti. Za Cinkarno Celje ima visoko pomembnost osredotočenost na kupce (80 %),
za deležnike je ta pomembnost nižja (70 %). Je pa deležnikom pomembnejše preprečevanje korupcije
in podkupovanja (73 %) kot Cinkarni Celje (62 %), ki tega področja ne ocenjuje z visokim tveganjem.
Na družbenem področju so ocene pomembnosti med Cinkarno Celje in deležniki precej usklajene.
Oboji na prvo mesto po pomembnosti postavljajo pošteno plačilo (deležniki 85 % in Cinkarna 81 %). Na
visokem drugem mestu tako za Cinkarno Celje in deležnike sta zdravje in varnost pri delu zaposlenih.
Sledijo plačilna enakovrednost med moškimi in ženskami ter enake možnosti zaposlenih. V sklop visoko
pomembnih kazalnikov se uvršča še spoštovanje človekovih pravic (74 % za Cinkarno Celje in 73 % za
deležnike).
Cinkarni Celje je med okoljskimi kazalniki najpomembnejša poraba energije (72 %), sledijo incidenti
onesnaženja (70 %) in ravnanje z odpadki (68 %). Deležniki daleč na prvo mesto postavljajo
onesnaženje zraka (79 %), takoj za tem sta onesnaženje vode in varovanje vodnih virov (78 %). Cinkarna
Celje tem vprašanjem daje nekoliko nižjo pomembnost (64 % in 65 %), saj ocenjuje, da je upravljanje s
temi področji na visoki tehnološki ravni. Deležnikom je med visoko pomembnimi kazalniki
onesnaževanje tal (76 %), medtem ko je ta kazalnik Cinkarna Celje ocenila z 62 % pomembnostjo. Precej
višje kot Cinkarna Celje po pomembnosti deležniki ocenjujejo ravnanje s škodljivimi snovmi – 74 %
(Cinkarna Celje 61 %), prav tako incidente onesnaženja (73 %). Po pomembnosti deležniki nekoliko
nižje kot Cinkarna Celje ocenjujejo rabo z energijo (65 %), še nižje pa ogljični odtis podjetja in izdelkov.
Vsi omenjeni vidiki so uvrščeni med pomembne, zato podjetje z njimi dolgoročno strateška upravlja.
Računovodsko poročilo
89
Shema: Matrika pomembnosti Cinkarne Celje, d. d.
Računovodsko poročilo
90
DRUŽBENI VIDIK
Vzpostavljamo iskrene odnose z zaposlenimi, gradimo dolgoročna partnerstva z našimi dobavitelji,
odpiramo nove poti za povezovanje z našimi kupci in se povezujemo z lokalnim okoljem.
Odnosi z zaposlenimi
Zavedamo se, da so zaposleni motor in srce podjetja ter njegovi najpomembnejši ambasadorji, zato z
zaposlenimi ustvarjamo iskrene in odprte odnose, spodbujamo inovativnost in vključenost ter gradimo
na pozitivnih medosebnih odnosih.
Zaposlovanje in kadrovanje temelji na načelu nediskriminatornosti in enakih možnosti, pri čemer se
zagotavljajo pogoji za osebni in strokovni razvoj vseh zaposlenih. Ustvarjamo pogoje za dobro počutje
na delovnem mestu, posebno pozornost posvečamo osebnemu in strokovnemu razvoju zaposlenih. V
skladu s Politiko raznolikosti upoštevamo načelo vključevanja in zagotavljanja enakih možnosti, med
drugim tudi v sestavi nadzornih organov in organov vodenja. Pri zaposlovanju in kadrovanju delujemo
v skladu s Politiko zaposlovanja in izobraževanja, v okviru katere izboljšujemo in dvigujemo
kvalifikacijsko strukturo zaposlenih ter omogočamo notranji prehod med delovnimi mesti.
Dejavnost na kadrovskem področju je bila v letu 2022 podrejena doseganju osnovnih ciljev poslovne
politike, kjer smo posebno pozornost namenili iskanju inovativnih poti kadrovanja in socialni koheziji
podjetja, ki je bila zaradi razmer na trgu titanovega dioksida, splošnega stanja v državi, visoke inflacije
in dviga obrestnih mer z vidika stroškov dela pod precejšnjim pritiskom. Nadaljevali smo z racionalno
politiko pri eksternem zaposlovanju, kjer pokrivamo potrebe po strokovnih delavcih in delavcih z visoko
ter univerzitetno izobrazbo, večino ostalih potreb smo reševali z notranjim razporejanjem in
zaposlovanjem strokovnega kadra. Osredotočeni smo bili na pomladitev kolektiva po posameznih
organizacijskih enotah, nadomeščanjem na kritičnih delovnih mestih, iskanju zaposlenih z
deficitarnimi, predvsem naravoslovnimi poklici ter intenzivnim dogovarjanjem o upokojevanju s tistimi
zaposlenimi, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev, in tistimi, ki bodo te pogoje lahko dosegli na Zavodu
RS za zaposlovanje (maksimalno 25 oziroma 19 mesecev do izpolnitve pogoja).
V prihodnje je predvideno nadaljevanje optimiziranja kadrovske strukture s prezaposlovanjem in
pridobivanjem novega mladega ter tehnično usposobljenega kadra. Nadaljevala se bodo tudi vlaganja
v razvoj, izobraževanje in nadaljnje izboljšanje delovnega okolja zaposlenih.
Tabela: Zaposleni po spolu v letih 2018–2022
2018
2019
2020
2021
2022
Zaposleni po spolu
Število
%
Število
%
Število
%
Število
%
Število
%
Moški
706
77,7
655
77,4
640
77,7
629
79,3
617
79,6
Ženske
202
22,3
191
23,6
184
22,3
164
20,7
158
20,4
Skupaj
908
100
846
100
824
100
793
100
775
100
Na dan 31. 12. 2022 je bilo v Cinkarni Celje, d. d., 775 zaposlenih, in sicer 79,6 odstotka moških in 20,4
odstotka žensk. Takšna struktura med spoloma je razumljiva, saj gre v določenih proizvodnih procesih
za zahtevnejše pogoje dela, prav tako za specializirane tehnične poklice, v katerih je večja
popularizacija med moškim spolom. Število moških se zaradi optimizacije organizacijske strukture v
primerjavi z ženskami vztrajno zvišuje. Število vseh zaposlenih se je ob upoštevanju poslovne politike
Uprave družbe, raznolikih poslovnih rezultatih posameznih poslovnih enot in načrtnem zaposlovanju
zmanjšalo za 2,3 odstotke oziroma za 18 zaposlenih. V letu 2022 je z delom v podjetju prenehalo 48
zaposlenih, od tega je bilo 17 upokojitev.
Računovodsko poročilo
91
Tabela: Zaposleni po starosti v letih 2018–2022
2018
2019
2020
2021
2022
Odstotek
zaposlenih po
starosti (%)
M
Ž
S
M
Ž
S
M
Ž
S
M
Ž
S
M
Ž
S
Mlajši od 30 let
9,1
1,3
10,4
10,3
1,5
11,8
9,2
0,1
9,3
10,8
1,0
11,9
12,3
1,4
13,7
30–50 let
31,6
4,6
36,2
35,2
5,6
40,8
37,0
6,6
43,6
35,4
6,2
41,6
35,9
6,3
42,2
Nad 50 let
36,0
17,4
53,4
31,9
15,5
47,4
31,4
15,7
47,1
33,0
13,5
46,5
31,5
12,6
44,1
Skupaj
76,7
23,3
100
77,4
22,6
100
77,6
22,4
100
79,3
20,7
100
79,7
20,3
100
M = moški spol
Ž = ženski spol
S = skupaj
Največjo starostno skupino so v letu 2022 predstavljali zaposleni, ki so stari 50 let ali več, teh je bilo
44,1 odstotka. Sledijo zaposleni med 30. in 50. letom, ki so predstavljali 42,2-odstotni delež zaposlenih.
Najmanjšo skupino zaposlenih predstavljajo zaposleni, ki so mlajši od 30 let. Zavedamo se višanja
povprečne starostne dobe naših zaposlenih, zato se z več ukrepi trudimo, da bi spodbudili zaposlovanje
mlajšega kadra in omogočili mladim razvoj strokovnih kompetenc, tudi z ustvarjanjem spodbudnega
delovnega okolja. Dijakom in študentom omogočamo opravljanje redne delovne prakse in ponujamo
kadrovske štipendije za izobraževanje v smeri kemijskega tehnika, strojnega tehnika, orodjarja,
kemijskega inženirja, strojnega inženirja in elektro inženirja. Za novozaposlene izvajamo mentorske
programe za prenos znanj, hkrati se z vključevanjem v širše družbeno okolje trudimo približati
zanimanje za kemijo med mladimi.
Tabela: Zaposleni glede na stopnjo izobrazbe v letih 2018–2022
Stopnja
izobrazbe
2018
2019
2020
2021
2022
Število
%
Število
%
Število
%
Število
%
Število
%
VIII.
23
2,5
20
2,4
18
2,2
19
2,4
19
2,4
VII.
135
14,9
134
15,8
137
16,6
139
17,5
142
18,3
VI.
58
6,4
53
6,3
54
6,5
56
7,1
58
7,5
V.
299
32,9
280
33,1
277
33,6
269
33,9
263
34,0
IV., III.
291
32,1
275
32,5
265
32,2
250
31,5
236
30,5
II., I.
102
11,2
84
9,9
73
8,9
60
7,6
57
7,4
Skupaj
908
100,
846
100,0
824
100,0
793
100,0
775
100,0
Tabela: Število obveznih praks dijakov in študentov ter kadrovskih štipendij v letih 2018–2022
2018
2019
2020
2021
2022
Obvezna praksa
60
71
52
76
50
Kadrovske štipendije
20
26
27
19
12
Politika zaposlovanja in izobraževanja pozitivno vpliva na dvig kvalifikacijske strukture, ki kljub
dolgoročni kadrovski optimizaciji vidno raste. Politika zaposlovanja poleg notranjega prezaposlovanja
in združevanja del vpliva na počasnejše, vendar pozitivno naravnano ujemanje dejanske in zahtevane
izobrazbe. Investiramo v tiste kadre, katerih pridobljena izobrazba je v korist podjetja in ustreza
potrebam delovnega procesa, ter v tiste, ki so prepoznani kot ključni za prihodnji razvoj in rast podjetja.
V prihodnje bomo nadaljevali s politiko produktivnega prerazporejanja zaposlenih znotraj podjetja,
optimizacijo organizacijske strukture ter s selektivnim zaposlovanjem zmanjševali delež nekvalificirane
delovne sile. Z združevanjem in prerazporejanjem del si bomo prizadevali optimizirati tudi delež
administrativne delovne sile. Kvalifikacijsko strukturo zaposlenih bomo izboljševali z zaposlovanjem na
višjih kvalifikacijskih ravneh, s podpiranjem in promoviranjem izobraževanja med zaposlenimi. Znižati
Računovodsko poročilo
92
želimo predvsem odstotek zaposlenih v okviru I. in II. kvalifikacijske stopnje ter povečati število
zaposlenih s V., VI., VII. in VIII. kvalifikacijsko stopnjo oziroma s srednješolsko in visokošolsko izobrazbo.
Ocenjujemo delovno uspešnost vseh zaposlenih, 6 odstotkov zaposlenih ima izdelane tudi karierne
načrte. Uprava družbe spodbuja iskanje novih rešitev in sprejema predloge za izboljšave. Inovativnost
tudi ustrezno nagrajuje.
Tabela: Novozaposleni po spolu v letih 2018–2022
Novozaposleni
2018
2019
2020
2021
2022
Moški
11
7
7
23
28
Ženske
31
13
23
2
4
Skupaj
42
20
30
25
32
Tabela: Fluktuacija zaposlenih po spolu v letih 2018–2022
Fluktuacija
2018
2019
2020
2021
2022
Moški
17
17
13
30
38
Ženske
21
66
46
21
10
Skupaj
38
83
59
51
48
Stopnja fluktuacije (v %)
4,2
9,0
6,3
6,3
6,2
V letu 2022 smo na novo zaposlili 32 oseb z različnih strokovnih področij, kot so kemija, elektro,
strojništvo in ekonomija, praviloma s IV., V. in VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Stopnja fluktuacije je
bila 6,30-odstotna. Število zaposlenih v posameznem letu je odvisno od potreb delovnega procesa,
prekinitev pogodb o zaposlitvi iz različnih vzrokov in specifičnih potreb.
Načrt zaposlovanja izhaja iz predvidenega načrta proizvodnje in prodaje (tudi investicijskih načrtov), z
upoštevanjem možnosti upokojevanja in v korelaciji z modifikacijo spremembe organizacijske
strukture podjetja, ob optimizaciji ekonomike proizvodnih procesov in povečanju aktivnosti na
specifičnih strokovnih področjih. Preostalo zaposlujemo glede na potrebe delovnih procesov in
uvajanje novih tehnologij.
V Cinkarni Celje, d. d., zaposlujemo tudi osebe s statusom invalida. V letu 2022 je bilo teh zaposlenih
7,2 odstotka vseh zaposlenih. Gre za relativno velik delež, ki presega zakonsko določeno kvoto za
podjetja za manj kot odstotno točko. Gre za zaposlene z različnimi stopnjami invalidnostmi, njihovo
delo oziroma delovno mesto je prilagojeno tako, da jim glede na stopnjo invalidnosti omogoča
opravljanje dela v skladu z zmožnostmi.
Tabela: Odstotek zaposlenih s statusom invalida v letih 2018–2022
Zaposleni invalidi
2018
2019
2020
2021
2022
Število
76
63
58
55
56
Odstotek (%)
8,4
7,4
7,0
6,9
7,2
Skozi leta opažamo trend naraščanja delavcev z omejitvijo pri delu zaradi zdravstvenega stanja. Z
aktivno politiko sodelovanja z Medicino dela, prometa in športa ter Invalidsko komisijo ZPIZ delež
invalidov glede na skupno število zaposlenih že peto zaporedno leto pada. Nadaljuje se torej pozitivni
trend. Ob upoštevanju starostne strukture zaposlenih in sprememb zakonodaje, ki je bolj restriktivno
naravnana do upokojevanja invalidov, zaenkrat ne pričakujemo bistvenih izboljšav navedene strukture.
Poglavitni razlog za večje število delovnih invalidov je v naravi proizvodnje v preteklosti. Kljub
tehnološkim posodobitvam v bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati izboljšanja stanja.
Računovodsko poročilo
93
Tabela: Zaposleni glede na status zaposlitve v letih 2018–2022
Zaposleni glede na status
zaposlitve
2018
2019
2020
2021
2022
M
Ž
S
M
Ž
S
M
Ž
S
M
Ž
S
M
Ž
S
Nedoločen čas
64
9
18
4
83
3
61
6
18
1
79
7
61
5
18
0
79
5
59
3
15
8
75
1
58
3
15
5
73
8
Določen čas
57
18
75
39
10
49
23
4
29
36
6
42
33
4
37
Polni delovni čas
70
3
19
9
90
2
65
2
18
7
83
9
63
6
17
6
81
2
62
5
15
7
78
2
61
2
15
1
76
3
Skrajšan delovni čas
3
3
6
3
4
7
4
8
12
4
7
11
4
8
12
Agencijsko delo
12
7
19
29
9
38
21
7
28
9
22
31
17
11
28
Študentsko delo
8
5
13
6
5
11
9
4
13
8
0
8
3
2
5
M = moški spol, Ž = ženski spol, S = skupaj
Večina zaposlenih (95,2 %) je bila v letu 2022 zaposlena za nedoločen čas in je delo opravljalo za polni
delovni čas (98,5 %). Manjši odstotek zaposlenih (1,5 %) je delo opravljal za skrajšan delovni čas.
Zaposleni so ne glede na nedoločen ali določen čas zaposlitve, polni ali skrajšan delovni čas deležni
enakih ugodnosti. Zaposlujemo tudi agencijske delavce, z možnostjo redne zaposlitve v podjetju. V letu
2022 so agencijski delavci predstavljali 3,6 odstotka vseh zaposlenih. Gre predvsem za delovna mesta
v proizvodnji, skladišču in za delo čiščenja. Na ta način zagotavljamo večjo fleksibilnost in preverimo
potencialne zaposlene.
Priložnost za delo odpiramo tudi dijakom in študentom z opravljanjem občasnega študentskega dela.
Na ta način si lahko pridobijo izkušnje in delovne navade ter nova znanja in spretnosti, kar lahko
kasneje, po končanju njihovega šolanja vodi tudi do redne zaposlitve v podjetju.
Tabela: Koriščenje materinskega in očetovskega dopusta v letih 2018–2022
Materinski in očetovski dopust
2018
2019
2020
2021
2022
Število zaposlenih
7
14
12
6
10
Število delovnih dni
933
1.420
1.656
681
1.088
V letu 2022 je 10 zaposlenih koristilo materinski ali očetovski dopust, kar je 1,3 odstotka zaposlenih.
Skupaj je to predstavljalo 1.088 delovnih dni.
Kolektivne pogodbe
Pogoji zaposlitve in dela so opredeljeni v podjetniških kolektivnih pogodbah, v katere so vključeni vsi
zaposleni, tudi agencijski delavci in tisti, ki opravljajo študentsko delo. V Podjetniški kolektivni pogodbi
in v Zakonu o delovnih razmerjih so določeni tudi odpovedni roki.
S predstavniki delavcev v podjetju potekajo aktivni dialogi in dogovori o kolektivnih pogajanjih za
določitev dodatnih pravic delavcev oziroma sprememb in dopolnitev Podjetniške kolektivne pogodbe.
Sklenjene imamo pogodbe o sodelovanju z reprezentativnima sindikatoma v podjetju in svetom
delavcev, v skladu s katerimi spoštujemo pravico zaposlenih do svobode združevanja.
Prejemki in svoboda združevanja
V skladu s podjetniškimi kolektivnimi pogodbami so opredeljeni tudi prejemki zaposlenih. Za organe
upravljanja in nadzora smo v letu 2022 sprejeli politiko prejemkov, ki pa na skupščini ni bila potrjena.
Na podlagi dopolnil pripravljamo revidirano politiko, ki bo v letu 2023 podana v potrditev skupščini
družbe.
Računovodsko poročilo
94
Minimalna plača zaposlenih je v letu 2022 znašala 1.074,43 evra bruto. Povprečna plača je bila 2.603,06
evra bruto, kar je za 22,25 odstotka več od povprečne bruto plače (2.023,92 evra) v Sloveniji v letu
2022 (vir: SURS). Pri določanju plač so vsi zaposleni obravnavani enako, ne glede na spol, narodnost,
raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje,
invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu,
premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino. Vrednost standardne začetne plače se določa glede
na ocenitev posameznega delovnega mesta. Skozi leta tako bruto minimalna plača kot bruto povprečna
plača v podjetju ves čas naraščata, kar je posledica sledenja aktualni nacionalni zakonodaji, naše
odgovornosti do zaposlenih in dogovarjanja s socialnimi partnerji, da zaposlenim zagotovimo dostojno
življenje ob vse višjih življenjskih stroških.
Tabela: Bruto minimalna plača in povprečna plača v letih 2018–2022, v EUR
2018
2019
2020
2021
2022
Bruto minimalna plača (EUR)
842,79
886,63
975,30
1.024,24
1.074,43
Bruto povprečna plača (EUR)
2.203,36
2.296,92
2.316,42
2.421,46
2.603,06
Dodatno pokojninsko zavarovanje in druge bonitete
Cinkarna Celje, d. d., ima z Modro zavarovalnico sklenjen načrt financiranja dodatnega pokojninskega
zavarovanja za vse zaposlene, ki ga redno izpolnjujemo in mesečno poravnavamo obveznosti iz tega
načrta. Minimalni znesek premije za vplačila v krovni pokojninski načrt v skladu z načrtom, je:
− delodajalec – 2,90 odstotka povprečne plače v RS za prvo polovico leta predhodnega leta,
− delojemalec – 1,45 odstotka povprečne plače v RS za prvo polovico leta predhodnega leta.
Zaposleni poklicne gasilske enote v podjetju imajo pravico do beneficiranega delovnega staža. Redno
mesečno se jim obračunajo in plačujejo prispevki v višini 8,2 odstotka, o čemer poročamo Kapitalski
družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja d. d.
Varovanje osebnih podatkov
Posebno pozornost namenjamo varovanju osebnih podatkov, ki jih varujemo v skladu z Uredbo EU
2016/679 (GDPR) oziroma veljavno domačo zakonodajo, če ta predpisuje drugačna ali strožja pravila.
V primeru zaznave nezakonitih ali neetičnih ravnanj, ki škodujejo ugledu ali poslovanju družbe, kršijo
dostojanstvo in osebno integriteto posameznega sodelavca, je naša dolžnost nemudoma podati prijavo
in sprožiti ustrezne postopke oziroma ukrepe.
Izobraževanje in razvoj kompetenc zaposlenih
Zavedamo se pomena in vrednosti usposobljenih zaposlenih, zato zaposlenim omogočamo redno
izobraževanje in razvoj kompetenc. Največji delež izobraževanj in usposabljanj predstavljajo obvezna
znanja, predvsem s področja varnosti in zdravja pri delu, dela z nevarnimi kemikalijami, požarnega
varstva, varovanja okolja in obvladovanja standardov.
Izobraževanj s področja človekovih pravic v preteklosti nismo izvajali, vsak novozaposleni pa je ob
zaposlitvi seznanjen s Kodeksom etičnega ravnanja in dela.
Računovodsko poročilo
95
Tabela: Izobraževanje zaposlenih v letih 2018–2022
2018
2019
2020
2021
2022
Skupno število udeležb zaposlenih na specifičnih
funkcionalnih izobraževanjih
6.083
4.235
3.519
3.098
3.513
Skupno število ur izobraževanja specifičnih
vsebin
17.166
16.488
10.065
6.947
12.316
Povprečno število ur usposabljanja na
zaposlenega
18,97
18,86
11,97
8,67
15,85
Povprečna finančna vrednost izobraževanja na
zaposlenega (v EUR)
466,30
446,10
273,80
206,2 0
435,77
V letu 2022 so se zaposleni v povprečju izobraževali 15,85 ure. Večje število ur usposabljanja v
primerjavi s preteklim letom je med drugim posledica popuščanja omejitev in ukrepov v zvezi z
epidemijo covida-19. To se je odražalo tudi pri vsebini izobraževanj, ki so bila ponovno usmerjena na
izpopolnjevanje na specifičnem strokovnem področju posameznikov in na obvezna redna
izobraževanja. V letu 2022 se je specifičnih funkcionalnih izobraževanj v podjetju in izven njega
udeležilo 3.513 udeležencev, skupno število ur izobraževanja pa je bilo 12.316, kar je za 77,3 odstotka
več kot predhodno leto.
Sistem mentorstva
V podjetju je vzpostavljen in utečen sistem mentorstva za vse zunanje deležnike (študente, štipendiste
in dijake), ki vstopajo v podjetje z namenom izpopolnjevanja znanja in izvajanja prakse. Imamo 125
notranjih mentorjev z mentorskim izpitom. Za novozaposlene in spremembe delovnih mest imamo za
vsako delovno mesto vzpostavljen program usposabljanja za vsakega posameznika.
Prepoznavamo inovativne zaposlene
Motivirani in usposobljeni zaposleni so ena najbolj kompleksnih nalog vsakega sodobnega
menedžmenta. Zavedamo se, da pojem delovna uspešnost zaposlenih pomeni, da moramo na
delovnem mestu zagotavljati tudi, da bo posameznik pri svojem delu ne le zadovoljen, temveč tudi
uspešen. Misel »Jasnost je ključ, prijaznost je način« nam na zelo enostaven način daje osnovne
smernice na poti doseganja visokega nivoja zadovoljstva, uspešnosti ter s tem zavzetosti in
motiviranosti zaposlenih.
Za doseganje tega je v Cinkarni Celje, d. d., vpeljan sistem nagrajevanja koristnih predlogov in inovacij
preko inovacijske pisarne, imenovane CC um, kjer našim zaposlenim omogočamo izražanje njihovih
inovativnih idej in zamisli. Preko elektronske prijave idej centralizirano zbiramo predloge zaposlenih z
vseh področij delovanja, jih razvrstimo, ocenimo in koristne tudi ustrezno nagradimo. Predlogi, ki ne
dajejo koristi, so prav tako nagrajeni s pohvalo, vsi prijavitelji pa so vključeni v nagradno žrebanje ob
koncu leta. Najboljši inovatorji, ki so prijavili največ koristnih idej, dobijo bronasto, srebrno ali zlato
značko CC um inovatorja. Prav tako so najboljši predlogi javno objavljeni v Cinkarnarju (revija Cinkarne
Celje, d. d.), najboljše inovatorje pa osebno sprejme uprava podjetja ob začetku poslovnega leta.
Najboljše v posameznem letu in celotnem obdobju delovanja sistema CC um še posebej javno
pohvalimo in nagradimo z uporabnimi nagradami.
Akademija vodenja
Temeljni cilj razvojnega programa Akademije vodenja je opolnomočenje ključnih in perspektivnih
zaposlenih za učinkovito in profesionalno izvajanje ključnih kompetenc vodenja ekipe, torej razvoj
sistemov, metod in praktičnih izvedbenih veščin za uspešno izvajanje voditeljske vloge. Vzporedno s
treningom veščin gre tudi za razvoj osebnih sposobnosti za uspešno delovanje vodje pri izvajanju
njegovih nalog in uresničevanju odgovornosti ter doseganju zastavljenih ciljev in uresničevanju
strategij podjetja.
Računovodsko poročilo
96
Celotna razvojna pot obsega 10 vsebinskih sklopov v skupnem trajanju 80 ur, ki se med sabo
dopolnjujejo in skupaj predstavljajo celovit razvojni program za nadgradnjo veščin vodenja in osebni
razvoj posameznika. Ti sklopi so:
• Vodstvena vloga in njen pomen
• Najprej moram voditi sebe, da lahko vodim druge
• Profesionalna vodstvena komunikacija
• Vodenje različnih posameznikov v različnih situacijah
• Kako motivirati posameznika
• Učinkovito upravljanje s časom
• Učinkovito upravljanje konfliktov ter obvladovanje stresa
• Kako pripraviti učinkovit poslovni nastop
• Učinkovito uvajanje sprememb
• Učinkovito timsko delovanje
Razvojni program poteka v obliki treningov v živo in virtualno, dopolnjujejo ga naloge za individualno
delo ali delo v skupinah med posameznimi srečanji in individualni coachingi za vse udeležence.
Aplikacija Moja Cinkarna
V aprilu 2022 je zaživela spletna in mobilna aplikacija Moja Cinkarna, ki je na voljo vsem zaposlenim.
Zaposleni jo lahko uporabljajo na svojem službenem ali/in zasebnem računalniku ter na svojem
mobilnem telefonu. Osnovni namen aplikacije je, da se zaposlenim na enostaven in varen način
omogoči dostop do določenih delov poslovno-informacijskega sistema Oracle. Aplikacija zaposlenim
omogoča pregled stanja in porabe letnega dopusta, pregled stanja ur registracije delovnega časa,
pregled in naročanje malice v vseh treh jedilnicah, izstavitev dovolilnice za enkratni izhod, elektronsko
potrjevanje dokumentov in objavljanje novic za pravočasno informiranost. Zaposleni se morajo v
aplikacijo registrirati, tako da je zagotovljena varnost njihovih osebnih podatkov. Z uporabo aplikacije
stremimo k hitrejšim in enostavnejšim procesom ter zmanjšani porabi papirja. Konec leta 2022 je
aplikacijo uporabljalo 77,6 odstotka zaposlenih.
Interno glasilo Cinkarnar
Dvakrat letno izdamo interno glasilo Cinkarnar, ki ga prejmejo vsi zaposleni. V njem zaposlene
seznanimo z novostmi, dosežki, dogodki, natečaji in drugimi aktivnostmi v podjetju. Hkrati preko glasila
izpostavimo tiste zaposlene, ki s svojimi inovacijami in predanostjo prispevajo k razvoju podjetja, kot
tudi sodelavce, ki so se upokojili, določene novozaposlene in druge. Predstavljamo tudi delo
posameznih oddelkov in njihovo vlogo v našem podjetju. Zaposlene v Cinkarnarju tudi izobražujemo o
novostih v panogi in podajamo koristne informacije za varno delo.
Odprta vrata delavskega direktorja
V letu 2021 smo vzpostavili uradne ure odprtih vrat pisarne delavskega direktorja, kamor se lahko
zaposleni oglasijo s predlogi, idejami in pobudami za izboljšanje medosebnih odnosov ali drugih tem,
ki zadevajo zaposlene, pa tudi s težavami, ki si jih delavski direktor prizadeva rešiti in po potrebi
izpostaviti.
Odziv zaposlenih je pozitiven, saj lahko neposredno dostopajo do člana uprave, ki določene zadeve
preda naprej na sejah uprave.
Anketa o zavzetosti in zadovoljstvu zaposlenih
Za dobro in kvalitetno opravljeno delo je zelo pomembno dobro počutje v delovni organizaciji oziroma
zadovoljstvo zaposlenih. Le zadovoljni zaposleni optimalno in vestno opravljajo svoj poklic in so
neposreden odraz višje ali nižje stopnje kakovosti delovnega življenja v podjetju. V podjetju vsako leto
izvajamo anketo z naslovom Analiza kakovosti delovnega zadovoljstva v podjetju Cinkarna Celje, d. d.,
s katero lahko zelo dobro ugotovimo bodisi posameznikovo zadovoljstvo z delovno situacijo bodisi
Računovodsko poročilo
97
analiziramo organizacijsko klimo v podjetju ter na osnovi analiz pripravimo cilje in ukrepe za izboljšanje
stanja zadovoljstva zaposlenih.
Skupaj z zadovoljstvom zaposlenih merimo tudi zavzetost zaposlenih, saj gre za pomemben dejavnik
konkurenčne prednosti in pomembno pripomore k uspešnosti tako posameznih zaposlenih kot
podjetja. Zavzeti zaposleni so produktivnejši in bolj usmerjeni v kakovostno delo s strankami ter
prinašajo podjetju višjo dodano vrednost. Prav tako je manjša verjetnost, da bodo zavzeti zaposleni
podjetje zapustili ob prvi novi zaposlitveni ponudbi.
Rezultate ankete skrbno pregledujemo ter na podlagi ugotovljenih podatkov določamo naloge in si
postavljamo cilje, s katerimi skušamo doseči stalno naraščanje zavzetih zaposlenih in ustvariti
delovno okolje, kjer bodo delali zadovoljni zaposleni.
Varnost in zdravje pri delu
Na področju varnosti in zdravja pri delu nenehno stremimo k izboljševanju, zato si vsako leto postavimo
cilje. Naš krovni cilj je »nič poškodb pri delu«. Doseganje cilja redno spremljamo, vsako leto pa si v
okviru tega zastavimo kratkoročne izvedbene cilje, ki nam pomagajo pri doseganju krovnega cilja.
Delujemo v skladu s certifikatom ISO 45001 – Varnost in zdravje pri delu.
Strokovne naloge v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu opravlja Služba za varnost in zdravje pri delu,
ki je podrejena upravi družbe tako, da so delavci, ki opravljajo strokovne naloge s področja varnega in
zdravega dela pri svojem odločanju neodvisni od uporabnikov storitev. Zagotavljamo izpolnjevanje
zakonodajnih zahtev na področju varnosti in zdravja pri delu in požarne varnosti. Z uvajanjem aktivnosti
ugotavljanja, beleženja in odpravljanja potencialnih nevarnosti in skoraj dogodkov v delovnem okolju
aktivno skrbimo za zmanjšanje nezgod pri delu ter izboljšanje delovnih pogojev. S preventivnimi
požarno-varnostnimi ukrepi preprečujemo nastanek požarov ter redno zagotavljamo nadzor, preglede
in servisiranje gasilske opreme za zagotavljanje aktivne požarne zaščite.
V letu 2022 smo znova pridobili certifikat Program odgovornega ravnanja. To izkazuje našo
prostovoljno zavezo, da bomo zagotavljali neprestane izboljšave na področju varstva okolja, varovanja
zdravja in varnosti pri delu.
Trije glavni cilji na področju varnosti in zdravja pri delu:
− Nič poškodb pri delu – krovni cilj
Gre za dolgoročen cilj, kateremu so podrejeni vsi ostali cilji. Z izvajanjem različnih preventivnih
aktivnosti in izboljšav mu sledimo po korakih.
− Izboljšave na področju varnosti, zdravja pri delu in požarne varnosti
Možne vzroke za poškodbe pri delu odpravljamo z identifikacijo in razčlenitvijo procesnih tveganj, ki
lahko negativno vplivajo na varnost in zdravje pri delu.
− Organiziranje in izvajanje promocije zdravja zaposlenih
Redno izvajamo promocijo zdravja zaposlenih po izdelanem programu, ki ga vsako leto prilagajamo.
Računovodsko poročilo
98
Tabela: Finančni vložki na področju varnosti in zdravja pri delu v letih 2021–2022
Področje
Vrsta stroška
2021
2022
Vrednost
v EUR
Vrednost
v %
Vrednost
v EUR
Vrednost
v %
Tehnično
varstvo pri
delu
Osebna varovalna oprema
337.819
39,4
266.781
39,7
Neposredni stroški podjetja zaradi
poškodb pri delu – izplačila
zavarovalnice
260.349
30,5
4.673
0,7
Stroški poškodb pri delu
(prispevek delodajalca – BS)
64.705
7,6
44.597
6,6
Opozorilni napisi (nalepke, table)
2.238
0,3
1.065
0,2
Meritve v delovnem okolju
20.260
2,4
17.960
2,7
Usposabljanje za varno in zdravo
delo
3.360
0,4
1.946
0,3
Pregledi delovne opreme
26.742
3,1
17.126
2,6
Zdravstveno
varstvo pri
delu
Preventivni zdravstveni pregledi
56.268
6,6
63.347
9,4
Napitki
15.946
1,9
16.147
2,4
Biološki monitoring
2.418
0,3
984
0,2
Promocija zdravja
1.399
0,2
18.974
2,8
Stroški prve pomoči (omarice,
sanitetni material)
2.879
0,3
2.854
0,4
Dezinfekcija, dezinsekcija,
deratizacija
5.854
0,7
7.561
1,1
Operativna
požarna
varnost
Sredstva, namenjena za požarno
varnost (rezervni deli za gasilnike,
gasilniki, cevi, spojke, zaščitna
pregrinjala, pregledi, načrti
požarne varnosti, vgraditev
protipožarnih sistemov,
dograditev sistemov javljanja
požara, pregled sistemov aktivne
požarne zaščite idr.)
52.763
6,2
208.029
30,9
Delodajalec je zaposlenim dolžan zagotavljati ustrezno osebno varovalno opremo. Na delovnih mestih,
kjer je tveganje za poškodbe pri delu in okvare zdravja večje, imajo zaposleni na voljo vso osebno
varovalno opremo, katere namen je preprečitev poškodb in okvar zdravja. Katera osebna varovalna
oprema je potrebna na določenem delovnem mestu in katere standarde morajo oprema in zaposleni
izpolnjevati, je navedeno v Oceni tveganja za posamezno delovno mesto.
Računovodsko poročilo
99
Poškodbe pri delu
Poškodbe pri delu spremljamo s t. i. indeksom frekvence (IF), ki nam predstavlja število primerov
odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža na 100 zaposlenih. Spremljamo tudi stopnjo izgubljenih
delovnih dni zaradi bolniškega staleža s t. i. faktorjem PRP, ki predstavlja razmerje med številom
poškodb pri delu in številom bolniškega staleža na število zaposlenih.
Tabela: Poškodbe pri delu v letih 2018–2022
Dogodek
2018
2019
2020
2021
2022
Število poškodb pri delu
14
15
13
12
7
Število izgubljenih dni
837
346
334
329
451
Število poškodb/100 zaposlenih
1,6
1,7
1,5
1,4
0,9
Dejavnik PRP*
13,0
5,7
5,0
4,7
4,0
*PRP je faktor, ki predstavlja razmerje med številom poškodb pri delu in številom bolniškega staleža na
število zaposlenih.
Graf: Število poškodb pri delu na 100 zaposlenih v letih 2018–2022
Težjih poškodb pri delu v 5-letnem obdobju ni bilo, prav tako ne smrtnih primerov in poklicnih bolezni.
Poškodbe pri delu spremljamo tudi pri agencijskih delavcih. V 5-letnem obdobju (2018–2022) je bilo
15 poškodb pri delu, odsotnosti zaradi tega je bilo skupno 251 delovnih dni.
Kot je razvidno iz grafa, se poškodbe pri delu na 100 zaposlenih počasi nižajo in so od 1,7 poškodbe na
100 zaposlenih v letu 2018 padle na 0,9 poškodbe pri delu na 100 zaposlenih v letu 2022.
Računovodsko poročilo
100
Graf: Primerjava poškodb pri delu na 1.000 zaposlenih med Cinkarno Celje, panogo C20 (proizvodnja
kemikalij, kemičnih izdelkov) in Slovenijo. Podatki so na strani NIJZ na voljo za leto 2021, zato se
primerjava nanaša na leta 2017–2021.
Vzpostavljen imamo sistem pravil, ki ga uporabljamo pri evidentiranju in poročanju o statistiki izrednih
dogodkov ter pri odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti. V primeru nezgode pri delu ali nenadnega
obolenja delavca sta v družbi organizirana in zagotovljena prva pomoč in reševanje na vseh delovnih
mestih, tako v rednem kot tudi v izmenskem delovnem času. V primeru poškodbe pri delu mora delavec
takoj obvestiti nadrejenega delavca, ki mora nezgodo prijaviti Službi za varnost in zdravje pri delu.
Poleg nezgod pri delu spremljamo tudi skoraj dogodke in potencialne nevarnosti, ki se redno beležijo
in odpravljajo vzroki za njihov nastanek oziroma preprečevanje nastanka nezgod. V letu 2022 smo
prepoznali 85 potencialnih nevarnosti, ki smo jih sproti odpravili, ter 7 skoraj dogodkov. V letu 2022
smo prepoznali za skoraj 38 % več potencialnih nevarnosti kot leto pred tem, kar je predvsem posledica
bolj sistematičnega pristopa pri ugotavljanju potencialnih nevarnosti pri delu vzdrževanja. Med delavci
v proizvodnji je v različnih oblikah in časovnih intervalih potekala aktivnost Minuta za varnost, katere
namen je, da se v posameznih obratih pred začetkom vsake izmene zaposleni na kratko pogovorijo o
poteku izmene in morebitnih ugotovljenih potencialnih nevarnostih. Poleg tega se v primeru poškodbe
pri delu pogovarjajo o vzrokih, ki so privedli do posamezne nezgode, ter o drugih aktualnih temah, ki
se tičejo varnega in zdravega dela.
V vseh proizvodnih poslovnih enotah smo izvajali identificiranje in razčlenjevanje procesnih tveganj s
področja zagotavljanja varnosti in zdravja na delovnem mestu ter ukrepe za zmanjšanje emisij v
delovno okolje.
Tabela: Prepoznane potencialne nevarnosti in skoraj dogodki v letih 2018–2022
Dogodek
2018
2019
2020
2021
2022
Potencialna nevarnost
61
56
47
32
85
Skoraj dogodek
5
3
3
6
7
Računovodsko poročilo
101
Absentizem
Povprečni obseg odsotnosti zaposlenih z dela se je v letu 2022 v primerjavi s prejšnjim letom zaradi več
bolniških odsotnosti, ki so bile predvsem posledica bolezni covid-19, drugih bolezni in poškodb izven
dela, v primerjavi s predhodnim letom povečal za 1,53-odstotne točke in je znašal 23,67 odstotkov.
Obseg boleznin je imel v strukturi različno dinamiko in se je spreminjal glede na potek epidemije. Vzroki
za absentizem v Cinkarni Celje, d. d., in s tem povezana bolniška odsotnost so bili povezani predvsem
z epidemijo covida-19 in naravo dela (težko, fizično obremenjujoče delo). Povečale so se tudi poškodbe
izven dela in porodniške odsotnosti. Izrazit vpliv na absentizem imajo tudi visoka povprečna starost
zaposlenih (46,98 leta), štiri- oziroma večizmensko delo (42,89 % delavcev dela v več izmenah), večje
število invalidov (7,2 % vseh zaposlenih) ter naraščajoče število dolgotrajnih bolniških dopustov,
predvsem zaradi težkih bolezni, okvar lokomotornega sistema in kardiovaskularnih bolezni.
Tabela: Odsotnost z dela v letih 2018–2022
Odsotnost z dela
2018
2019
2020
2021
2022
Boleznine (v %)
5,43
6,70
6,43
7,27
7,45
Skupaj obseg odsotnosti (v %)
23,41
23,71
24,97
22,14
23,67
Covid-19
Zaradi pojava epidemije covida-19 smo na nivoju operativnih tveganj sprejeli številne ukrepe, ki smo
jih sproti objavljali, dopolnjevali ter upravljali na našem ekstranetu in intranetu. V času epidemije smo
imeli zaprte vse kavne avtomate, prepovedali smo nenujne obiske zunanjih izvajalcev in nenujne poti
izven podjetja, pri vstopu tovornega prometa smo vzpostavili protokol obveznega nošenja zaščitne
maske pri šoferjih, odpovedali vsa nenujna izobraževanja, organizirali delo na način, da smo zaposlene
v skladu s 137. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) poslali na čakanje s 100-odstotnim
nadomestilom, odrejali smo delo na domu zaradi izrednih okoliščin, vzpostavili protokole zagotavljanja
osebne varovalne opreme ter sledili navodilom oz. priporočilom NIJZ in Vlade RS. Vlada RS je s 15. 9.
2021 izdala Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev
širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, s katerim je uvedla pogoj PCT za vse zaposlene in zunanje
obiskovalce, ki opravljajo delo v podjetju, in ga je v nadaljevanju leta dodatno dopolnjevala. Odlok in
vzpostavitev samotestiranja ter ustrezno spremno dokumentacijo in evidence smo ustrezno
implementirali. Prav tako smo spremljali vse interventne zakone in podzakonske predpise, ki jih izdaja
Vlada RS, ter jih v določenih delih uveljavljali ali uspešno implementirali v podjetje.
Ocena tveganja za delovna mesta
Vzpostavljen imamo sistem ocenjevanja tveganj na delovnih mestih glede na pojavnost in intenziteto,
ki poteka konstantno. Na podlagi rezultatov izdelamo Oceno tveganja za vsa delovna mesta in Register
tveganj varnosti in zdravja pri delu, iz katerega je razvidna izpostavljenost zaposlenih fizikalnim,
kemičnim, socialnim in biološkim tveganjem. Pri ugotovljenih tveganjih določimo in sprejmemo
ustrezne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti zaposlenih nevarnim delovnim okoliščinam, določimo
odgovorne osebe in roke za odpravo oziroma zmanjšanje posameznih tveganj.
Iz izdelanih Ocen tveganja je razvidno, da na posameznih delovnih mestih izstopajo tveganja, ki so
povezana s povišanim hrupom (seznam hrupnih delovnih mest), srečujemo se z neugodnimi
mikroklimatskimi pogoji (povišana temperatura na delovnih mestih v poletnih mesecih) ter kemičnimi
in mehanskimi nevarnostmi na posameznih delovnih mestih.
Vključevanje zaposlenih
Delavcem in njihovim predstavnikom je omogočeno, da sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj, ki
zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela. Vključeni so v ocenjevanje tveganj za posamezna
delovna mesta ter v izdelavo Ocene tveganja.
Računovodsko poročilo
102
V svetu delavcev deluje odbor za varnost in zdravje pri delu, kjer je kot zunanji sodelavec vključen tudi
varnostni inženir, ki sodeluje pri reševanju problemov varnosti in zdravja pri delu.
Promocija zdravja na delovnem mestu
Dobro zdravje je predpogoj za dobro in uspešno življenje in delo – tako za posameznika kot za delovno
organizacijo. Program promocije zdravja, ki ga pripravimo vsako leto, je namenjen ohranjanju in
krepitvi telesnega in duševnega zdravja ter dobrega počutja zaposlenih, kot tudi zgodnjemu odkrivanju
različnih bolezenskih stanj. Gre za aktivno podporo delodajalca pri izboljšanju splošnega zdravja in
dobrega počutja zaposlenih. Program promocije zdravja pripravimo na osnovi ocenjevanja potreb
zaposlenih. Tako pri programu upoštevamo analizo zdravstvenega stanja zaposlenih na podlagi
obdobnih zdravstvenih pregledov ter analizo bolniškega staleža po skupinah bolezni in gospodarskih
dejavnostih.
Nekaj najpomembnejših aktivnosti:
− preprečevanje kardiovaskularnih bolezni (meritve telesne sestave, kontrola maščob v krvi, dan
brez cigarete),
− podpora programu SVIT (predavanja, zloženke, model črevesa),
− izvedba cepljenj (klopni meningoencefalitis, gripa, covid-19),
− športne igre zaposlenih,
− s kolesom v službo,
− spoprijemanje s stresom – delavnica s psihologom,
− preventivni pregled prostate,
− sodelovanje v projektu Zdravi
2
, ki ga je organizirala in izvedla Gospodarska zbornica Slovenije
– združenje kemijske industrije.
Zaposlenim omogočamo tudi udeležbo na različnih športnih aktivnostih zunaj delovnega časa, kot so
fitnes, namizni tenis, badminton, boks, tai bo, košarka, kegljanje, plavanje, ter financiramo njihovo
udeleževanje in sodelovanje v športnem udejstvovanju, na primer prevoz za planinsko sekcijo, plačilo
štartnin za kolesarsko sekcijo, financiranje poslovne lige v nogometu. Omogočamo jim tudi koriščenje
počitniških kapacitet po ugodni ceni na različnih lokacijah (Rogla, morje, Atomske toplice, Logarska
dolina) in sofinanciramo abonma za Slovensko ljudsko gledališče Celje.
S kolesom v službo
Že več let v Cinkarni Celje zaposlene spodbujamo k sodelovanju v akciji S kolesom v službo. V okviru
akcije se v službo s kolesom vsakoletno pripelje več kot 150 kolesarjev. Vsak od teh prejme praktično
darilo, majico z logotipom podjetja in zdrav zajtrk. Pripeljejo se iz bližnje in širše okolice Celja,
Slovenskih Konjic, Laškega, Rimskih Toplic, Vinske Gore in celo iz 30 kilometrov oddaljenih Radeč.
Veliko zaposlenih se v službo s kolesom vozi redno.
Z akcijo S kolesom v službo želimo zaposlene spodbuditi, da za prevoz do službe uporabljajo kolo, saj
ima pred drugimi vrstami prevoza številne prednosti, tako okoljske kot zdravstvene.
CC um za številne izboljšave
Nenehne izboljšave, ki nam jih narekujejo standardi in smernice kakovosti, so gonilna sila napredka in
stalnega izboljševanja na vseh področjih delovanja družbe. Svoje ideje in predloge za izboljšanje
varnosti in zdravja pri delu lahko zaposleni posredujejo tudi preko aplikacije CC um. S sistemom
zbiranja koristnih predlogov smo sprožili 0,17 izboljšave na zaposlenega. Največje število izboljšav je
bilo na področju organizacije dela ter v procesu, varnosti in zdravja pri delu ter zmanjšanja porabe
energentov in materialov.
Računovodsko poročilo
103
Odnosi z dobavitelji
Naši izdelki in surovine so del globalnih dobaviteljskih verig. Dobavna veriga vključuje dobavitelje
surovin, embalaže, rezervnih delov, tehničnega materiala in storitev. Dobavitelji in njihove dejavnosti
se razlikujejo glede na poslovno enoto. Dobavitelje delimo na pet ključnih skupin:
− dobavitelji titanonosnih rud,
− dobavitelji ostalih surovin,
− dobavitelji embalažnih materialov,
− dobavitelji rezervnih delov in tehničnega materiala,
− dobavitelji storitev.
Graf: Razdelitev nabave po petih ključnih skupinah v letu 2022
Ocenjevanje dobaviteljev
Svoje ključne dobavitelje vsako leto ocenjujemo glede na komercialne in tehnične pogoje ter ali je
dobavitelj certificiran po ISO 14000 – Sistemi ravnanja z okoljem. Če ni certificiran po ISO 14000,
preverjamo tudi nekatere okoljske kazalnike: ali s svojo dejavnostjo povzročajo emisije v zrak, v vodo
in kako te emisije nadzorujejo. Preverjamo tudi izkoristek vhodnih surovin in energije, sistem zbiranja
in predelave odpadne embalaže in ali s svojo dejavnostjo povzročajo prekomeren hrup. V letu 2022
smo med kazalnike ocenjevanja vključili tudi oddaljenost dobavitelja, kar je pomembno tudi z vidika
zmanjšanja emisij iz prometa.
V pripravi je Kodeks trajnostnega ravnanja dobaviteljev, kjer opredeljujemo naše osnovne zahteve do
dobaviteljev skladno s trajnostnimi smernicami in cilji. Cilj je, da v letu 2023 s Kodeksom seznanimo
vsaj 50 ključnih obstoječih in novih dobaviteljev ter pridobimo njihovo izjavo o strinjanju s pogoji
Kodeksa.
Vezano na vsakoletno ocenjevanje dobaviteljev smo v letu 2022 ocenili 56 dobaviteljev. Glede na
lokacijo je med ocenjenimi dobavitelji 24 dobaviteljev iz Slovenije, 12 dobaviteljev v območju do 500
km, 6 dobaviteljev v območju med 501 in 1.000 km, 7 dobaviteljev v območju med 1.001 do 2.000 km,
3 dobavitelji so v območju 2.001 in 3.000 km ter 4 dobavitelji v območju nad 3.001 km. 64 %
dobaviteljev je oddaljeno od našega podjetja manj kot 500 km.
Računovodsko poročilo
104
Certifikat ISO 14000 ima 35 dobaviteljev, ostalih 21 dobaviteljev smo preverili z vprašalnikom, ki je
vključeval tudi okoljska merila. Na vprašanja je odgovorilo 20 dobaviteljev, 1 dobavitelj ni odgovoril.
Poudarki ocenjevanja dobaviteljev z vidika okoljskih meril v letu 2022 kažejo, da 32 % v ocenjevanje
vključenih dobaviteljev s svojo dejavnostjo povzroča emisije v zrak. Večina teh svoje emisije tudi
nadzoruje in obvladuje. 11 % dobaviteljev s svojo dejavnostjo povzroča emisije v vode ter jih tudi
nadzoruje in obvladuje.
77 % ocenjenih dobaviteljev s svojim ravnanjem skrbi, da je izkoristek vhodnih surovin in energije čim
višji, ostali dobavitelji tega ne upravljajo oziroma na to vprašanje niso odgovorili. 84 % dobaviteljev je
vključenih v sistem za zbiranje in predelavo odpadne embalaže, preostali niso vključeni. Nihče od
ocenjenih dobaviteljev s svojo dejavnostjo ne povzroča prekomernega hrupa ter ionizirajočega ali
drugega neionizirajočega sevanja v okolico.
Glede na rezultate smo ocenili, da imata dva dobavitelja potencialni negativni vpliv na okolje. Sicer v
dobavni verigi nismo ugotovili pomembnih dejanskih ali potencialnih negativnih vplivov na okolje. V
primeru, da kateri od dobaviteljev ne dosega kriterijev, ki so za nas nujni, jih o tem obvestimo in v
interesu dolgoročnejšega partnerstva spodbudimo k izboljšavam.
Največje tveganje otroškega dela obstaja pri dobaviteljih iz tretjih držav, kot sta Afrika in Kitajska. Med
50 vodilnimi materiali sta tako izpostavljena dva materiala. Eden izmed njiju je ilmenit (titanonosna
ruda), ki se pridobiva v Mozambiku. Dobavitelj tega materiala, s katerim sodelujemo, zasleduje politiko
»nič tolerance za otroško ali prisilno delo«. Drugi material je cirkonijev oksiklorid, za katerega imamo
več dobaviteljev iz Kitajske, zato ocenjujemo, da tukaj obstaja tveganje. Ukrepov na tem področju pri
teh dobaviteljih v preteklosti nismo izvajali, bomo pa to področje v prihodnje vključili v proces
seznanitve in potrditve našega Kodeksa etičnega ravnanja in dela na strani dobaviteljev.
Računovodsko poročilo
105
Odnosi s kupci
Z obstoječimi kupci si prizadevamo ohraniti dolgoročne odnose, nove kupce pa nagovarjamo predvsem
z razvojem izdelkov z višjo dodano vrednostjo, ki temeljijo na večji kakovosti izdelkov v povezavi s
primerno ponudbo hitrosti, prilagodljivosti in cene. Prodajo bomo tudi v prihodnje usmerjali predvsem
na evropske trge. Naši kupci so v večini poslovni subjekti (B2B).
Za doseganje strateških ciljev, ohranjanje položaja na globalnih trgih in ugleda ter za iskanje novih
poslovnih priložnosti so ključne raziskovalne in razvojne aktivnosti, kjer z razvojem novih proizvodov in
rešitev sledimo zahtevam in pričakovanjem kupcev.
Izdelki z visoko dodano vrednostjo
Na poslovnem področju titanovega dioksida, našega jedrnega programa, se osredotočamo na
pridobivanje novih kupcev iz dejavnosti proizvodnje plastike in tiskarskih barv. Višja zahtevnost kupcev
dolgoročno omogoča doseganje višje dobičkonosnosti in posredno deluje kot zaščita pred morebitnimi
novimi vstopi konkurentov na evropski trg s proizvodi nižjega kakovostnega razreda.
Tudi pri ostalih programih razvoj usmerjamo na nove izdelke z visoko dodano vrednostjo in tiste
vertikalno integrirane proizvode, ki omogočajo strokovne, prihodkovne in stroškovne sinergije ter
najbolje izkoriščajo konkurenčne prednosti poslovnih okolij posameznih proizvodnih programov.
Razvoj masterbatchev na biopolimerni osnovi
Zaradi negativnih vplivov, ki jih povzročajo v izdelke vgrajeni sintetični polimeri (nestabilne svetovne
zaloge fosilnih ogljikovodikov in onesnaženje, ki ga povzročajo tovrstni plastični materiali), smo
pristopili k njihovi trajnostni in ekološko prijaznejši zamenjavi. Razvili smo bel masterbatch na osnovi
PBAT, ki ga lahko proizvedemo z vgradnjo do 75-odstotnega pigmenta titanovega dioksida. Poleg
lastnosti biopolimera imajo beli masterbatchi tudi lastnost biorazgradljivosti, zato smo za 75-odstotni
polnjen masterbatch pridobili tudi potrdilo o biorazgradljivosti. Smo v fazi pridobivanja certifikata Bio-
compostible Soil. Tovrstni masterbatchi imajo velik potencial vgradnje v embalažni industriji, saj vse
več odjemalcev prehaja na uporabo biorazgradljivih materialov.
Praškasti lak s sposobnostjo povečanega odplinjevanja
Praškasti lak s sposobnostjo povečanega odplinjevanja je bil razvit za tržno nišo odjemalcev, ki prašno
lakirajo vroče cinkane površine. S svojo specifično formulo omogoča izhajanje plinov, ki se pri povišani
temperaturi formirajo v vroče cinkanem sloju, še preden pride do zamreženja prašno lakiranega sloja.
Vsled tega na polakirani površini ni prisotnih anomalij, kot so na primer mehurčki, drobne izbokline.
Omenjeni izdelek bi po oceni lahko predstavljal 25-odstotni delež v naši prodaji običajnih poliestrskih
kvalitet praškastih lakov.
Matirana gladka kvaliteta praškastega laka z zahtevami Qualicoat Class 1,5
Ponudbo fasadnih kvalitet praškastih lakov Qualicoat Class 1,5 smo v letu 2022 dopolnili še z razvojem
in pridobitvijo certifikata za lak v matirani gladki različici. Tako razpolagamo s certifikatom Qualicoat
Class 1,5 za kategorijo 1 za sijajne gladke in (fino in grobo) strukturne lake ter za kategorijo 3 za
matirane gladke praškaste lake. Potencial prodaje je na področjih, kjer se zahteva visoka vremenska
oziroma svetlobna obstojnost polakiranih izdelkov (npr. fasadni elementi).
Nanos tankoslojnih disperzij, obstojnih na kemijske vplive in primernih za eksplozijsko nevarna
območja
S ciljem na tržišču poiskati materiale v skupini tankoslojnih disperzij, obstojnih na kemijske vplive in
primernih za eksplozijsko nevarna območja, smo z aktivnostmi prišli do ustreznega materiala PFA MJ-
610 in ga vpeljali v proizvodnjo. Z uspešno implementacijo premaza v proizvodnjo nam je uspelo pokriti
segment kemijske zaščite, ki ga sedaj z našimi obstoječimi premazi nismo obvladovali. Po naših ocenah
Računovodsko poročilo
106
bi lahko predstavljal 10-odstotni delež prodaje v programu proizvodnje fluoriranih termoplastov.
Tankoslojni premaz z dobro kemično odpornostjo in primernostjo za vgradnjo v eksplozijsko nevarna
območja je še posebej primeren za zaščito elementov pri odjemalcih, ki imajo zahteve po zelo ozkem
tolerančnem območju zaščitne obloge.
Označevanje
Posebno pozornost pri zagotavljanju zdravja in varnosti naših proizvodov namenjamo razvrščanju in
označevanju. Redno spremljamo aktualno zakonodajo in vse spremembe, povezane z označevanjem.
Ko pride do spremembe v razvrstitvi in označitvi, z njimi uskladimo varnostne liste, revidiramo navodila
za varno delo in obvestimo kupce o spremembi. Varnostne in tehnične liste ter ostale objavljamo na
spletni strani, ki je dostopna vsem (kupcem in ostalim zainteresiranim), in tako še dodatno omogočamo
dostop do informacij o naših proizvodih za njihovo varno in zdravo uporabo. O vseh spremembah so
seznanjeni tudi naši strokovni delavci na prodajnem področju, ki kupcem podajajo tehnične informacije
in nasvete pri uporabi proizvodov. Velik poudarek posvečamo odzivom naših kupcev na terenu in do
sedaj še nismo prejeli pripomb o negativnih vplivih pri uporabi naših proizvodov.
Vsi naši proizvodi so ustrezno označeni v skladu z veljavno zakonodajo. Etiketa na embalaži mora biti
vidna in podatki na etiketi čitljivi. Tako označeni proizvodi kupcu nudijo vse informacije, ki jih potrebuje
za varno in zdravo delo. V letu 2021 se je na osnovi uredbe na etiketo za nevarne zmesi začel vključevati
tudi enolični identifikator formule (t. i. UFI), ki v primeru zastrupitev centrom za zastrupitve omogoča
hitro in učinkovito ukrepanje. Pozornost in skrb namenjamo tudi odpadni embalaži in neporabljenim
proizvodom – da se pravilno razvrstijo, ustrezno označijo in oddajo pooblaščenim zbiralcem.
Neskladnosti v zvezi z označevanjem naših proizvodov s strani kupcev ali inšpekcije ni bilo. Prav tako
nismo imeli incidentov v zvezi s tržnim komuniciranjem. V primeru, da se neskladnost ugotovi interno,
jo hitro odpravimo.
Potrdila o ustreznosti proizvodov
Sledimo trendom in zahtevam trga pri proizvodnji bakrovih pripravkov za varstvo rastlin pred boleznimi
in škodljivci, ki je dopolnilo drugim preventivnim in gojitvenim ukrepom v kmetijstvu, z upoštevanjem
načel dobre kmetijske prakse.
Za proizvod Humovit EKO imamo potrdilo (003/2022) o ustreznosti proizvoda za uporabo v ekološki
pridelavi, ki ga je izdal Inštitut za ekološko kmetijstvo.
Število reklamacij, pritožb in pripomb kupcev redno spremljamo in se nanje odzivamo s korektivnimi
ukrepi. V letu 2022 je bilo 8 reklamacij, od tega 5 neupravičenih, ki smo jih rešili v smeri zagotavljanja
zadovoljstva odjemalca. Reklamacije so se nanašale predvsem na napake pri odpremi in manjši delež
na kvaliteto. Sprejeti so bili ustrezni ukrepi. Večji porast reklamacij je opaziti v letu 2019. Razlog je bila
poškodba embalaže med prevozom, kar smo s korektivnimi ukrepi uspešno odpravili.
Računovodsko poročilo
107
Graf: Število in finančna vrednost reklamacij v letih 2016–2022
Anketa o zadovoljstvu kupcev
Vsaki dve leti izvajamo spletno anketo o zadovoljstvu naših kupcev. V anketo, ki smo jo izvedli v letu
2022, je bilo vključenih sedem prodajnih programov. Anketa je bila posredovana na 243 e-naslovov,
odziv je bil nekoliko večji od 50 odstotkov, kar ocenjujemo kot uspešno.
Anketa je pokazala podoben nivo zadovoljstva kot v preteklih letih. Povprečne ocene kupcev v letu
2022, na lestvici zadovoljstva 1–5:
• ocena 4,1 za zadovoljstvo z izdelki/ponudbo: najvišjo oceno (4,4) je prejela trditev »dobavni
roki ustrezajo našim pričakovanjem«, najnižjo (3,9) pa »razmerje med ceno in kvaliteto je
ustrezno«;
• ocena 4,4 za zadovoljstvo glede strokovnosti prodajnega osebja: najvišjo oceno (4,7) je prejela
trditev »kot posamezniki so urejeni in dobro organizirani«, najnižjo (4,1) »predstavitve izdelkov
so koristne«;
• ocena 4,5 za zadovoljstvo glede prodajne operative, pospeševanja prodaje, svetovanja,
skladišča in logistike: najvišjo oceno (4,6) je prejela trditev »če kaj obljubijo, obljubo tudi
držijo«, najnižjo (4,4) pa več odgovorov na temo reklamacij, odpreme blaga.
Besede, ki so jih kupci navedli glede tega, kakšen je njihov pogled na Cinkarno Celje, d. d., so predvsem
profesionalnost, zanesljivost, kakovost, ažurnost in zaupanje. Večina anketiranih, tj. 76 odstotkov, ni
zaznala težav v sodelovanju ali jih ne omenja, nekaj jih ima pripombo na ceno (9 odstotkov) ter na
dobavo in prodajne pogoje (6 odstotkov).
Predlogi izboljšav na strani kupcev se nanašajo predvsem na širitev asortimana, izboljšanje dobavnih
pogojev in kakovosti izdelkov ter na sledenje tržnim razmeram, predvsem z vidika cenovne
primerljivosti s konkurenco.
Rezultati ankete in podrobna analiza po produktnih programih vodjem prodaje služijo za objektivnejšo
oceno zadovoljstva odjemalcev (CSI – Customer Satisfaction Index) in aktivnosti v smeri izboljšav.
Vprašalnik za kupce po potrebi tudi spreminjamo oziroma dopolnjujemo.
Računovodsko poročilo
108
Odnosi z lokalno skupnostjo
Smo del širšega in ožjega lokalnega okolja, v katero se aktivno vključujemo in podpiramo njegov razvoj
na športnem, kulturnem in drugih področjih. Vlagamo tudi v projekte za ohranjanje in okrepitev
naravnega okolja, v katerem delujemo. Spodbujamo družbeno in okoljsko odgovornost ter
ustvarjalnost.
Sponzorstva in donacije
Vsakoletno v okviru sponzorstev namenimo sredstva za delovanje pomembnih košarkarskih,
nogometnih in rokometnih klubov ter z donacijami podpiramo gasilska društva, delovanje župnijskega
urada, glasbeno šolo, gimnazije in druge organizacije.
V preteklosti smo med drugim prispevali 40.000 evrov za nakup defibrilatorja v Splošni bolnišnici Celje
in sredstva namenili različnim infrastrukturnim projektom, kot je izgradnja pločnika Bukovžlak.
V letu 2022 smo kot generalni pokrovitelj Atletskega društva Kladivar Celje omogočili nakup nove
športno-atletske opreme, kot so blazine in merilne naprave za skok s palico. Nova oprema je bila
slavnostno predana v uporabo v sklopu božičnega mitinga Atletske šole Kladivar Celje decembra
2022. Oprema bo članom kluba omogočala boljše pogoje za treninge.
Sponzorstva in donacije namenjamo tistim organizacijam, s katerimi zasledujemo in uresničujemo naše
vrednote, med temi so:
− športna društva in klubi: smo generalni pokrovitelj Ženskega košarkarskega kluba Celje in
Atletskega kluba Kladivar, finančno podpiramo Rokometni klub Celje Pivovarna Laško,
Rokometni klub Gorenje Velenje, Nogometni klub Celje, Košarkarski klub Celje, Košarkarski
klub Šentjur in Hokejski klub Celje;
− umetniško ustvarjanje, delo kulturnih zavodov in društev: SLG Celje, Zavod za kulturne
prireditve in druga kulturno-umetniška društva;
− izobraževalne, vzgojne in dobrodelne organizacije ter združenja: prostovoljno gasilsko društvo,
šole idr.
Tabela: Delež sredstev za sponzorstva in donacije po področjih
Področje sponzorstev in donacij
Delež sredstev
Šport
95 %
Kultura
3 %
Ostalo
2 %
Tabela: Finančna sredstva, namenjena za sponzorstva in donacije v letih 2018–2022
2018
2019
2020
2021
2022
Donacije in
sponzorstva (v EUR)
735.116
739.164
688.053
637.131
755.725
V zadnjih petih letih smo športnim klubom, društvom, izobraževalnim institucijam in krajevnim
skupnostim skupaj namenili približno 3,5 milijona evrov sponzorskih in donatorskih sredstev. Ob
ustrezni rasti in potrebnemu razvoju podjetja bomo s tovrstno politiko podpore lokalnemu okolju
nadaljevali tudi v prihodnje.
Pomoč ranljivim skupinam
Tradicionalno v predbožičnem času na pobudo naše kuhinje sodelujemo v zbiralni akciji prehrambnih
izdelkov društva SIBAHE (Slovenska banka hrane), kjer zberemo večjo količino hrane za ljudi, ki rabijo
pomoč. V centralni jedilnici našega podjetja pa Zvezi društev za cerebralno paralizo Sonček nudimo
prostor za prodajo njihovih ročno izdelanih daril.
Računovodsko poročilo
109
Sodelovanje s šolami
Ponosni smo na večletni projekt intenzivnega sodelovanja z osnovnimi in srednjimi šolami, katerega
temeljna namena sta spodbujanje otroške kreativnosti pri ustvarjanju in razmišljanju ter promocija
zavedanja širšega družbenega pomena industrijske proizvodnje in razvoja. Do zdaj smo izvedli že
štirinajst zaporednih natečajev, v teku je petnajsti natečaj.
Vsakoletno v okviru natečaja izpostavimo drugo tematiko, povezano s proizvodi našega podjetja in
skrbnim odnosom do okolja. K sodelovanju povabimo vse osnovne in srednje šole v regiji, kjer imamo
proizvodnjo. Med temami in področji, ki smo jih v okviru natečaja obravnavali, so živali, ki jih najdemo
pri naših napravah za odstranjevanje odpadkov. V sklopu tega smo eni od šol donirali učni čebelnjak,
iz katerega na šoli pridelajo toliko medu, da ga uporabijo za lastno malico, izdelujejo različne izdelke in
je medu dovolj celo toliko, da ga odnesejo domov in na ta način o odgovornem odnosu do okolja
ozaveščajo tudi svoje starše, stare starše in bližnje. V okviru natečajev so mladi poslikavali korita za
cvetlice, iz odpadnih lesenih palet izdelovali klopi, razmišljali o korakih v smeri trajnosti, ki jih je
podjetje naredilo v 150-letih, prenavljali so odpadne stole, sejali medovite rastline, razmišljali o
varovanju vodnih virov idr. Ob zaključku vsakega natečaja pripravimo zaključno slovesnost s podelitvijo
nagrad najboljših idejam. Tudi lokacijo slovesnosti in nagrade smiselno izberemo glede na vsebino, pri
čemer si prizadevamo za vključenost lokalnih deležnikov in njihovo informiranost o natečajih in
kreativnih idejah mladih.
Na natečaj se povprečno odzove do 35 šol iz regije, kar pomeni do 1.400 sodelujočih mladostnikov.
Dijakom in študentom odpiramo vrata za obvezno praktično usposabljanje in oglede proizvodnih
procesov, naprav za odstranjevanje odpadkov, izvajanje meritev vode (program kemijski tehnik,
gradbeni tehnik) ter se odzivamo na lokalne potrebe izobraževanih institucij, s katerimi sodelujemo v
projektnih dnevih, pri raziskovalnih nalogah, predstavitvi poklicev idr.
Lokalno tekmovanje CFA Research Challenge
Novembra 2022 je bila Cinkarna Celje, d. d., izbrana kot študija primera (»case study«) za tekmovanje
CFA Research Challenge, ki študentom omogoča pridobivanje praktičnega znanja na področju
vrednotenja podjetij z vidika finančne analize in poklicne etike. Cinkarno je študentom in njihovim
mentorjem predstavil član Uprave, Filip Koželnik. Po predstavitvi so sledila vprašanja študentov in
mentorjev, s katerimi so predstavniki Cinkarne sodelovali tudi v celotnem postopku tekmovanja.
Rezultat sodelovanja je podrobno poročilo in model vrednotenja Cinkarne Celje, d. d., ki so ga študentje
oblikovali ob pomoči mentorjev s fakultete in iz industrije. V tekmovanje so bile vključene ekipe
Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in
Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju.
Ekipo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani so sestavljali študenti: Ana Šenk, Gjorgji Gjorshevski in
Viktor Kukunesh, svetovala pa sta jim prof. dr. Igor Lončarski z Ekonomske fakultete in svetovalec iz
prakse, Matija Filiplič, CFA. Vodstvo podjetja Cinkarne Celje, Aleš Skok in Filip Koželnik, pa sta
študentom po zaključku lokalnega tekmovanja pomagala z dragocenimi povratnimi informacijami.
Zmagovalna ekipa je napredovala v nadaljnje tekmovanje na ravni podregije južne Evrope.
Dan odprtih vrat
Za zunanje obiskovalce organiziramo Dan odprtih vrat. Zaradi omejitev koronavirusa smo imeli
nekajletni premor, v letu 2022 pa smo ga ponovno organizirali in odprli vrata naših proizvodnih enot v
Celju in Mozirju za vse zainteresirane. Udeležilo se ga je več kot 600 ljudi, ki so si ogledali stojnice, na
katerih so zaposleni iz posameznih enot podjetja predstavili trajnostne rešitve v posameznem procesu
(ločevanje odpadkov, ponovna uporaba vode, sončne celice idr.). Obiskovalce smo z avtobusom
popeljali na ogled proizvodnje ter lokacij Bukovžlak in Za Travnikom, kjer so si lahko ogledali tudi, kako
poteka zapolnjevanje sadre. Vodenega ogleda skozi proizvodnjo in na odlagališče se je skupaj udeležila
približno polovica obiskovalcev. Odzivi obiskovalcev in medijev na dogodek so bili pozitivni.
Računovodsko poročilo
110
Dan odprtih vrat so obiskali tudi predstavniki ŽKK Cinkarna Celje, NK Celje, RK Celje Pivovarna Laško,
Hokejskega kluba Celje, Atletskega društva Kladivar Celje in mnogi drugi.
Z Dnevom odprtih vrat želimo obiskovalcem čim bolj praktično prikazati svoje izdelke ter njihovo
uporabo v vsakdanjem življenju in hkrati krepiti odnose z lokalnim okoljem.
Prostovoljstvo med zaposlenimi
Med zaposlenimi spodbujamo, cenimo in podpiramo prostovoljstvo. Poklicni in prostovoljni gasilci,
zaposleni v podjetju, se lahko kadar koli ob vsej podpori Cinkarne Celje odzovejo na klic za pomoč v
lokalnem okolju. Naši zaposleni so tako sodelovali tudi v intervenciji požara na Krasu v letu 2022.
V preteklosti smo izvedli tudi krvodajalsko akcijo med zaposlenimi, ki jo ponovno načrtujemo v
prihodnjem letu. Prostovoljstvo med zaposlenimi spodbujamo tudi z različnimi aktivnostmi skozi leto,
kot je vsakoletno zbiranje hrane za banko hrane SIBAHE ob koncu leta, z nakupom izdelkov za
obdarovanje od Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije Sonček in drugimi aktivnostmi, ki jih
izvedemo, ko se pokaže potreba.
Komuniciranje z javnostjo
Z javnostjo redno in transparentno komuniciramo preko različnih komunikacijskih kanalov, kot so
spletna stran, družbena omrežja, novinarske konference, direktni kontakti z e-sporočili in telefonskimi
klici idr.
O dogodkih in drugih pomembnih informacijah z vabili in sporočili za javnost obveščamo Mestno
občino Celje in okoliške občine, lokalne in nacionalne medije ter druge pomembne deležnike v
lokalnem okolju, odvisno od teme in namena sporočila.
Lokalno javnost nagovarjamo in obveščamo tudi z družbenimi omrežji:
− Facebook: 49,2 % sledilcev in 50,8 % sledilk. Največji delež moških je v starosti od 25 do 34 let,
najvišji delež žensk od 35 do 44 let. Približno polovica vseh sledilcev je lociranih v Celju, objava
pa doseže v povprečju 5.000 ljudi.
− Instagram: profilu sledi 56,5 % moških (28,6 % v starosti 25–34 let) in 43,4 % žensk (31,3 % v
starosti od 35 do 44 let). 39,2 % sledilcev prihaja iz Celja.
Na družbenih omrežjih na poljuden način komuniciramo z interno in zunanjimi javnostmi. V objavah
razlagamo pomen kemijske industrije, sporočamo novosti s področja naložb v obnovljive vire in
trajnostne rešitve. Sledilce spodbudimo k oddajanju pripomb in komentarjev. V zadnjih dveh letih
beležimo manj kot deset negativnih komentarjev.
Serija kratkih filmov
Z namenom, da bi lokalna skupnost in širša družba poznali pomen naših proizvodov, smo v letu 2021
posneli serijo kratkih filmov, v katerih na enostaven način predstavljamo naše posamezne izdelke, kje
so prisotni v vsakodnevnem življenju in kako vplivajo na nas. Vsak izdelek smo predstavili z intervjujem
katerega od znanih celjskih športnikov, ki jih podpiramo. Vsi so nas z veseljem spustili v svoj dom in
poiskali kakšen izdelek, ki vsebuje naš proizvod. Celjske košarkarice so bile navdušene nad tem, da se
masterbatchi »skrivajo« tudi v košarkarski žogi, s celjskimi nogometaši smo odkrivali pomen titanovega
dioksida v dresih, celjski rokometaši so našli dele tribun, polakirane s praškastimi laki, celjski atleti pa
so navdušeno pripovedovali, da zaradi priprav sicer težko vzdržujejo rože v stanovanjih, da pa
obožujejo vse doma pridelano sadje in zelenjavo, kadar zanj skrbijo starši.
Do konca leta 2022 so imeli videi na našem kanalu YouTube in na družbenih omrežjih Facebook in
Instagram skupaj približno 12 tisoč ogledov. Videe si lahko ogledate na našem YouTube kanalu
@cinkarnacelje.
Računovodsko poročilo
111
Tekmovanje Gasilske zveze Celje v Cinkarni
Junija 2022 je Gasilska zveza Celje na območju Cinkarne Celje organizirala memorialno tekmovanje, ki
se odvija vsaka štiri leta. V okviru dvodnevnega dogodka je prvi dan potekalo tekmovanje mladine
Gasilske zveze Celje in pokalno tekmovanje mladine Celjske regije, drugi dan pa še člansko tekmovanje
Gasilske zveze Celje. Za tovrstno tekmovanje smo v Cinkarni Celje nudili prostor že v letih 2009 in 2017.
Sprejemanje in reševanje pritožb javnosti
Vzpostavljen imamo sistem za sprejemanje in reševanje pritožb. Pritožbe sprejemamo preko e-naslova
naše PR službe oziroma službe za varstvo okolja. Vsa prejeta sporočila posredujemo pristojnim.
Odločitve v zvezi s posamezno pritožbo in pripravo odgovorov nanje uskladimo z različnimi
odgovornimi v podjetju (odvisno od vsebine pritožbe), kot so vodstvo, pravna služba, služba za varstvo
okolja ali določene poslovne enote.
Na e-naslov za stike z javnostmi prejmemo do tri pritožbe oziroma pobude letno, ki se navezujejo
predvsem na reševanje določene problematike, povezane z bivalnim okoljem pobudnika oziroma
pritožnika, zemljišči v lasti podjetja in podobno.
V letu 2022 smo prejeli dve pritožbi javnosti glede proizvodne lokacije v Celju, in sicer eno zaradi
opaženega črnega dima, ki pa po preverjanju delovanja čistilnih in drugih naprav ni prihajal iz Cinkarne
Celje. Druga pritožba je bila zaradi opaženih rjavih pik na avtomobilu, ki je bil več dni parkiran na
parkirišču pri trgovskem centru Mercator na Hudinji. Ugotovljeno je bilo, da nima nobene povezave s
podjetjem, saj v tistem času nismo beležili nobenih izpadov delovanja čistilne naprave oziroma drugih
nepravilnosti.
Redno spremljamo tudi komentarje in sporočila na družbenih omrežjih. Letno beležimo 2–3 primere
negativnih komentarjev, ne pa konkretnih pritožb. Sporočil na družbenih omrežjih nikoli ne blokiramo
in ne brišemo komentarjev.
V PE Kemija Mozirje smo imeli v letu 2022 eno pritožbo glede hrupa. Na izpust iz mlinov ACM10/ACM
25 smo vgradili dušilec zvoka in s tem odpravili vzrok pritožbe.
Tabela: Pritožbe javnosti na področju okolja v letih 2018–2022
Leto
Pritožbe javnosti po področju
Smrad
Prašenje
Hrup
Drugo
Skupaj
2018
1
0
0
0
1
2019
1
0
1
0
2
2020
0
1
1
0
2
2021
1
0
1
0
2
2022
0
0
1 (Kemija Mozirje)
2
3
Računovodsko poročilo
112
OKOLJSKI VIDIK
Cinkarna Celje, d. d., se kot del kemijsko-predelovalne industrije zaveda svoje vloge pri prehodu v
zeleno gospodarstvo, hkrati je del vrednostne verige, ki ima že danes pomembno vlogo na področju
surovin za nizkoogljične, energetsko varčne in dolgo obstojne izdelke, v prihodnje pa se lahko ta pomen
še poveča.
Naša dejavnost ima več vplivov na okolje, ki jih celostno upravljamo v okviru lastne družbe in v vedno
večji meri v vrednostni verigi. Strateško upravljamo s surovinami, energijo, emisijami v zrak, vodami,
tlemi in biotsko raznovrstnostjo, vse v luči odgovornega ravnanja z okoljem, zelenega in nizkoogljičnega
gospodarstva.
Naš pristop do okolja
Naša okoljska politika je del Poslovnika integriranega sistema vodenja, tako da se elementi sistema
ravnanja z okoljem prepletajo z vsemi poslovnimi procesi v podjetju. Že od samega začetka smo del
Programa odgovornega ravnanja, globalne pobude kemijske industrije za izboljšanje gospodarjenja na
področju varovanja zdravja, varnosti in okolja. Gre za prostovoljno zavezo, s katero izkazujemo svojo
nadstandardno skrbnost do teh področij, ki velikokrat presegajo samo zakonodajne zahteve. Redno
spremljamo in merimo svoje vplive na okolje in uvajamo ukrepe za zmanjšanje lastnega vpliva. S svojim
pristopom želimo z vključevanjem okoljskih meril v ocenjevanje in izbiro dobaviteljev vplivati tudi na
svojo dobaviteljsko verigo in z različnimi izobraževalno-ozaveščevalnimi projekti na širše družbeno
okolje.
Izboljšujemo tehnološke postopke z investiranjem v najboljše razpoložljive tehnologije in s tem
zmanjšujemo svoj vpliv na okolje na minimum. Vgrajujemo obnovljive vire energije in izvajamo ukrepe
za učinkovito rabo energije. V tehnološke in poslovne procese integriramo orodja in pristope za
celovito upravljanje z energijo. Pri razvoju obstoječih in novih proizvodov iščemo okolju prijazne rešitve
in možnosti koristne izrabe stranskih proizvodov. Zmanjšujemo porabo vode in energije, izpuste
toplogrednih plinov in razvijamo postopek za čim večje recikliranje odpadne vode. Sledimo
petstopenjski lestvici ravnanja z odpadki, kjer si prizadevamo čim bolje izkoristiti materiale, s čim manj
odpada, odpadke pa ustrezno ločiti, predelati in ponovno uporabiti. Iščemo potenciale ponovne
uporabe sekundarnih surovin v naših tehnoloških procesih ali drugih aplikacijah, ki se lahko prodajo na
trgu.
V sklopu okoljske politike naslavljamo tudi svojo zavezanost k blažitvi podnebnih sprememb in
prilagajanjem nanje ter ohranjanje biotske raznovrstnosti ekosistemov. Odgovorno ravnanje z okoljem
in podnebjem izkazujemo na način, da:
− izpolnjujemo zakonodajne zahteve na področju okolja;
− prepoznavamo nevarnosti in tveganja vplivov na okolje;
− obvladujemo tveganja in izvajamo aktivnosti za preprečitev morebitne škode za okolje;
− načrtujemo in izvajamo aktivnosti za zmanjšanje tveganj ter se hitro odzivamo in
komuniciramo v izrednih razmerah, da preprečimo onesnaževanje okolja;
− spremljamo življenjski cikel proizvodov;
− računamo ogljični odtis na organizacijski in izdelčni ravni;
− z različnimi aktivnostmi prispevamo k blažitvi podnebnih sprememb.
V letu 2023 bomo oblikovali svoje strateške zaveze s področja podnebnih sprememb, ki se naslanjajo
na skladnost poslovanja s področja okolja, celovito prepoznavanje in upravljanje vplivov na okolje,
obvladovanje tveganj, izvajanje aktivnosti za preprečevanje škode v okolju ter učinkovito ravnanje in
komuniciranje v izrednih razmerah v smislu preprečitve onesnaževanja okolja.
Računovodsko poročilo
113
Politika zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem
Politika temelji na viziji rasti in doseganja ključnih strateških ciljev podjetja, ki so skladni z načeli
trajnostnega razvoja in usmerjeni v doseganje zadovoljstva lastnikov, zaposlenih, poslovnih partnerjev
in okolja, v katerem delujemo. Sistem vodenja je zasnovan tako, da nenehno izboljšuje uspešnost in
učinkovitost delovanja podjetja, ob prepoznavanju priložnosti in tveganj ter upoštevanju potreb in
zahtev vseh relevantnih zainteresiranih strani, zagotavljanju ustreznih virov ter skladnosti z zahtevami
zakonodaje. Pri tem upoštevamo temeljna načela odgovornega ravnanja z zaposlenimi in okoljem.
Vodilni in vodstveni delavci z izvajanjem vzpostavljenega sistema vodenja in osebnim zgledom
motivirajo in vključujejo vse zaposlene v prispevanju k izboljšavam. Ustreznost, zadostnost,
učinkovitost in stalno izvajanje sistema vodenja redno preverjamo z notranjimi presojami in
vodstvenimi pregledi.
V politiki so opredeljena osnovna načela in cilji na področju zagotavljanja kakovosti, ravnanja z okoljem,
varnostjo in zdravjem, ki se nanašajo na zadovoljstvo odjemalcev naših proizvodov in storitev, izbiro
dobaviteljev, upoštevanje potreb relevantnih zainteresiranih strani, kot so zaposleni, lastniki, družbena
skupnost in drugi, usposobljen in motiviran kader, zagotavljanje varnosti in zdravja zaposlenih,
odgovorno ravnanje z okoljem, upravljanje z energijo, zagotavljanje nadzora in merjenja naših
proizvodov, storitev in procesov, ter načrtni razvoj in stalno izboljševanje za doseganje zastavljenih
ciljev.
Celotna politika je dostopna na naši spletni strani https://www.cinkarna.si/okolje-in-skupnost.
Politika preprečevanja večjih nesreč in zmanjševanja njihovih posledic
Pri svojem obratovanju ravnamo tudi z nevarnimi snovmi, zato v procesih vzpostavljamo in vzdržujemo
visoko raven preprečevanja večjih nesreč in zmanjševanja njihovih posledic v okviru sistema
obvladovanja varnosti. Ta obveza se odraža v politiki, ki jo izvajamo ob podpori vodstva in s
sodelovanjem vseh zaposlenih. V politiki so opredeljene aktivnosti, ki jih izvajamo za zagotavljanje
varnega obratovanja, omejevanje tveganja, ustrezne pripravljenosti na večje nesreče in obveščanje
javnosti. Spremljamo tudi izredne dogodke, vendar v zadnjih petih letih ne beležimo znatnih razlitij
oziroma večjih nesreč.
Celotna politika je dostopna na naši spletni strani https://www.cinkarna.si/okolje-in-skupnost.
Okoljsko komuniciranje, vprašanja in pritožbe
Z različnimi oblikami komuniciranja vse deležnike redno seznanjamo o svojih načrtih in dosežkih.
Pripombe in pritožbe v zvezi z vplivi na okolje sprejemamo na elektronski naslov
varstvo.okolja@cinkarna.si, ki je objavljen na spletni strani podjetja https://www.cinkarna.si/okolje-
in-skupnost.
Služba za varstvo okolja je zadolžena za sprejemanje, evidentiranje, odgovarjanje na vprašanja ali
pritožbe civilne javnosti, ki so predmet vplivov na okolje. O prispelih vprašanjih in pritožbah se vodi
evidenca vprašanj in pritožb javnosti. O pritožbah se obvešča upravo in se jih obravnava tudi na letnem
vodstvenem pregledu. Podrobneje je sistem obveščanja v primeru nesreč in izrednih dogodkov ter
sistem evidentiranja vprašanj in pritožb javnosti določen z OP 183 – Sistem obvladovanja in varnosti in
odziva na izredne dogodke. Za komunikacijo z zunanjo javnostjo je pristojna uprava.
Cilji in ukrepi
Vsako leto vodstvo družbe opredeli glavne cilje okoljske politike, ki jih v posameznem letu posebej
zasledujemo in na podlagi katerih načrtujemo in izvajamo tudi ukrepe. V letu 2022 smo se tako
osredotočili na naslednja področja:
− izvajanje ukrepov za odpravo tveganj s področja varstva okolja,
− trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo,
Računovodsko poročilo
114
− ohranjanje oziroma zagotavljanje zakonodajne skladnosti.
Skladnost in standardi
Delujemo skladno z zahtevami zakonodaje in okoljevarstvenimi dovoljenji. Tveganja s področja okolja
ter ostala tveganja obvladujemo s pomočjo uveljavljenega sistema kakovosti ISO 9001, ravnanja z
okoljem ISO 14001 ter varnostjo in zdravjem pri delu ISO 45001, na lokaciji PE Kemija Mozirje pa smo
registrirani v sistem okoljskega ravnanja in presojanja EMAS, namenjena ocenjevanju in izboljševanju
učinkov ravnanja z okoljem v organizacijah ter informiranju javnosti o teh učinkih.
V obdobju zadnjih pet let in več v podjetju nismo imeli glob ali sankcij zaradi neupoštevanja okoljske
zakonodaje in predpisov.
Ekološki monitoring
Redno izvajamo monitoringe odpadnih, površinskih in podzemnih voda, tal, emisij snovi v zrak, virov
hrupa, oceno odpadkov, kontrolo tesnosti rezervoarjev ter ostale zahtevane monitoringe stanja okolja.
Za izvajanje ekološkega monitoringa odpadnih vod imamo pooblastilo (št. 35435-19/2021-4) in
akreditacijo za vzorčenja in preskušanja (LP-050 Cinkarna Celje, d. d.).
V letu 2022 smo z uspešno opravljeno zunanjo presojo ponovno potrdili akreditacijo laboratorija Službe
kakovosti in Službe za varstvo okolja po ISO 17025 za področje vzorčenja in preskušanja odpadnih
voda.
Program odgovornega ravnanja
Smo člani skupine za Program odgovornega ravnanja® (POR), ki deluje v okviru Združenja kemijske
industrije. Vsako leto izpolnjujemo vse obveznosti, kar dokazujemo s Poročilom o odgovornem
ravnanju. Na podlagi tega vsako leto znova prejmemo certifikat POR® (Responsible Care®). To izkazuje
našo prostovoljno zavezo, da bomo zagotavljali neprestane izboljšave na področju varstva okolja,
varovanja zdravja in varnosti pri delu. V programu sodelujemo že od samega začetka pobude, tj. od
leta 1998.
Skrbni okoljski pregled
Močno se zavedamo svoje okoljske odgovornosti v okolju, v katerem delujemo, zato smo že leta 2013
izvedli skrbni okoljski pregled, ko je bilo identificirano tveganje zaradi starih bremen na področju
aktualne proizvodnje. Z raziskavami na tem področju smo nadaljevali v letih 2015–2019 z zunanjim
izvajalcem CDM Smith. Podatki bodo upoštevani pri pripravi Izhodiščnega poročila v skladu z Zakonom
o varstvu okolja 2 (ZVO-2).
Ecovadis sustainability rating
Za leto 2021 smo prejeli srebrno medaljo Ecovadis sustainability rating, za katero se poleg varstva
okolja, varovanja človekovih pravic in zdravja zaposlenih ter etike ocenjuje tudi trajnostna nabava.
Ocena za leto 2022 bo znana konec aprila 2023.
Obvladovanje sistema HACCP
V letu 2004 smo v obratu prehrane uvedli sistem HACCP, ki smo ga v letu 2017 v sodelovanju z
Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v celoti prenovili. Sistem dosledno
izvajamo in s tem zmanjšujemo tveganja za okužbo ter ga nenehno izboljšujemo. Nadzor in svetovanje
opravlja NLZOH, ki letno opravi dva pregleda v centralni kuhinji in po en pregled letno v
razdeljevalnicah Marketing in Vzdrževanje. V letu 2022 ob pregledih ni bilo zaznanih neskladij. Za
uspešno izvajanje sistema HACCP v sodelovanje z NLZOH vsaki dve leti organiziramo izobraževanje za
zaposlene.
Upravljanje s surovinami
Računovodsko poročilo
115
Zagotavljanje kakovostnih surovin je strateškega pomena za naše nemoteno delovanje na trgu in
proizvodnjo izdelkov. Pri izboru novih oziroma nadomestnih surovin poleg faktorja primernosti
(funkcionalnosti) upoštevamo tudi vpliv surovine na okolje, varnost in zdravje, kar preverimo že v
razvojni fazi. Upoštevamo omejitve za zagotavljanje biotske raznovrstnosti in ohranjanja ekosistemov
s povzročanjem čim manjših vplivov na okolje. Izvajamo selektivni izbor uporabljenih surovin. Prenehali
smo z uporabo določenih surovin, ki glede na nove analize in raziskave niso več ustrezale kriterijem,
nekatere surovine smo zamenjali z manj oziroma nenevarnimi, nekaterim pa smo zmanjšali deleže v
izdelkih.
Zagotavljamo skladnost z uredbama REACH in GHS za razvrščanje in označevanje nevarnih kemikalij.
Vse surovine in izdelki, ki spadajo pod nevarne kemikalije, so prijavljeni na Uradu za kemikalije, kamor
letno pošiljamo evidenco o prometu. Za ostale nevarne in nenevarne kemikalije razpolagamo z
varnostnimi listi v skladu z zahtevami zakonodaje. Na spletni strani ECHA (European Chemical Agency)
redno spremljamo objavljeno listo SVHC, tj. lista snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in za katere je
treba pridobiti avtorizacijo.
Zasledujemo poslovni model izdelati čim večjo količino proizvoda s čim višjo kakovostjo na čim bolj
učinkovit način ter pri tem pustiti čim manjši vpliv na okolje in podnebje. Nerentabilne dejavnosti
postopoma opuščamo. Iščemo inovativne in trajnostno sprejemljive rešitve za ponovno uporabo
surovin in s tem zmanjšujemo količino odpadkov. Primer tega sta dva proizvoda – CEGIPS in RCGIPS,
razvijamo tudi nove. Fotokatalitične lastnosti našega ultrafinega TiO
2
z vgradnjo v različne končne
aplikacije prispevajo k zmanjševanju onesnaženosti v notranjih in zunanjih prostorih, v vodi in zraku,
razgrajujejo škodljive organske hlapne snovi (HOS) in druga onesnažila, omogočajo samočistilni učinek,
preprečujejo nastanek alg in plesni, delujejo antivirusno in antibakterijsko ter tako izboljšujejo
kakovost življenja in okoljske razmere.
Širimo tudi nabor in količinski obseg pripravkov za zaščito rastlin na osnovi bakra, primernih tudi za
ekološko kmetovanje, različnih vrst mastrov in praškastih lakov ter predelujemo fluorirane polimere in
elastomere.
Raba surovin
S porabo surovin za izdelavo naših izdelkov vplivamo na okolje zaradi rabe naravnih virov pri
proizvajalcih posameznih surovin. Zavedamo se njihove učinkovite rabe in skrbno obvladujemo
procese, da je izmeta čim manj. Težimo k temu, da so izkoristki vgrajenih surovin čim večji, s čimer
izkazujemo racionalen odnos do naravnih virov in povzročamo manj stranskih produktov ali odpadkov.
Glede na fakturno vrednost smo v letu 2022 v vseh poslovnih enotah analizirali 50 najbolj uporabljenih
surovin, ki skupaj predstavljajo 86 odstotkov nabavne fakturne vrednosti. Naši glavni materiali v
proizvodnem procesu so titanonosne rude, žveplo, apnenčeva moka, apno, polimerni materiali, baker
in cink. Gre za neobnovljive materiale. Poleg surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo, kot neobnovljive
materiale uporabljamo tudi razne materiale, ki so potrebni za pakiranje proizvodov.
Znotraj analizirane skupine lahko kot obnovljive materiale opredelimo lesene palete in papirne vreče,
ki predstavljajo 1 odstotek analizirane vrednosti.
V Poslovni enoti Kemija Mozirje za oskrbovanje posameznih tehnoloških procesov uporabljamo
različne surovine, ki jih delimo na veziva, pigmente, polnila in dodatke (aditive). Veziva so predvsem
različne smole (predvsem poliestrske in epoksi) in polimerni nosilci (polietilen, polistiren, polipropilen,
ABS, EVA, EMA idr.). Večinski delež pigmenta predstavlja titanov dioksid, ki ga proizvaja matično
podjetje v Celju (z vidika podjetja je to polproizvod). Uporabljamo še vrsto drugih tako anorganskih kot
organskih pigmentov, ki so vsi brez vsebnosti težkih kovin. Polnili sta v glavnem kalcijev karbonat in
Računovodsko poročilo
116
barijev sulfat. Uporabljamo tudi različne dodatke, ki določajo lastnosti izdelkov, kot so reološki aditivi,
aditivi za razplinjanje, matirna sredstva, voski idr.
Od leta 2018, ko smo ukinili proizvodnjo premazov in razredčil, v naše izdelke ne vgrajujemo topil.
Uporabljamo jih le v manjši količini za čiščenje proizvodne opreme v obeh proizvodnih programih in se
navajajo pod skupino povezani procesni materiali. Večina veziv, dodatkov, pigmentov in polnil je v
trdnem stanju in glede na količino večinoma ne spadajo pod nevarne kemikalije. Pod nevarne
kemikalije spadajo uporabljena topila za čiščenje, ki so v tekočem stanju.
Titanonosna ruda
Raba surovin je v celoti odvisna od količinske proizvodnje in receptur. Pri proizvodnji pigmenta so
ključne surovine titanonosne rude, kjer so nahajališča omejena in jih dobavljamo iz bolj oddaljenih
držav. Zaradi daljših transportnih poti delujemo po principu večjih naročil 2–3-krat letno, v okvirih, ki
nam jih dopuščajo skladiščne kapacitete. Za prevoz rude iz pristanišča v Kopru do naše lokacije v Celju
uporabljamo izključno železniški prevoz. Pomembna surovina je tudi žveplo, ki ga lahko koristimo v
tekoči ali granulirani obliki. Z zagotavljanjem zadostnih količin tekočega žvepla lahko zmanjšujemo
potrebo po granuliranem žveplu, ki ga v večjih količinah sicer dobavljamo z ladjami iz sredozemskih
držav. Pri ostalih surovinah in embalaži vseh programov dajemo prioriteto bližjim dobaviteljem, tako
je transportna pot eden izmed dejavnikov izbire dobavitelja. Tehnologi posameznih področij skupaj z
nabavno službo redno preverjajo alternative, ki bi lahko imele pozitiven vpliv na okolje.
Žveplova kislina
Pri proizvodnji titanovega dioksida v procesu razklopa oziroma topljenja titanonosnih rud (ilmenita in
žlindre) potrebujemo žveplovo kislino, ki jo pripravimo s čisto tehnologijo sežiga žvepla. Večino
proizvedene žveplove kisline porabimo pri proizvodnji TiO
2
, v procesu razklopa titanonosnih rud, kar
je primarna uporaba pri nas proizvedene žveplove kisline. Presežne količine prodamo na trgu,
predvsem kemijski in farmacevtski industriji.
Ostale surovine
V proizvodnji praškastih lakov in masterbatchev pri porabi ne zasledujemo trendov glede na
posamezne skupine surovin, saj se lahko deleži posameznih surovin od leta do leta precej razlikujejo,
odvisno od asortimana gotovih izdelkov (predvsem ima na to velik vpliv proizvodnja masterbatchev).
Za vrednotenje učinkovite rabe surovin zasledujemo izplen, kar predstavlja razmerje med iznosom
izdelkov in porabo surovin.
Embalažni materiali
Za pakiranje uporabljamo papirno in kartonsko, plastično, leseno, kovinsko in kompozitno embalažo.
Uporabljamo papirnato in kartonsko embalažo iz recikliranega materiala, kar vključuje oktabine,
kartonske zloženke, lepenke in papirne etikete. Za namene terciarnega pakiranja za transport
uporabljamo lesene palete.
Plastična embalaža vključuje polietilenske vreče, folijo in etikete, polipropilenske vreče (big bagi),
povijalne trakove, vezice, plastenke, plastična vedra idr. Določena plastična embalaža je iz reciklirane
plastike.
Za vso embalažo, ki jo dajemo na trg, vodimo evidenco, in sicer ločeno po materialih in količinah.
Vključeni smo v embalažno shemo, v sklopu česar imamo urejeno ravnanje z embalažo, ki je dana na
trg skupaj s proizvodom.
Tabela: Poraba embalažnih materialov po vrsti embalaže v letih 2018–2022, v tonah
Leto
Vrsta embalaže v tonah
Skupaj
Papirna
Plastična
Lesena
Kovinska
Kompozitna
Računovodsko poročilo
117
2018
296,46
423,34
2.017,18
43,29
60,31
2.840,58
2019
268,98
455,53
2.210,34
35,41
57,00
3.027,26
2020
223,37
466,85
2.078,62
42,62
44,43
2.855,89
2021
195,37
455,15
1.782,64
21,35
13,50
2.468,01
2022
151,23
393,57
1.616,71
6,49
21,54
2.189,54
Poraba embalažnih materialov je v veliki meri povezana s količino prodaje. Z leti uporabljena količina
embalaže upada predvsem zaradi opuščanja določenih proizvodnih programov, s čimer se manjša
tudi poraba embalaže. Izvajajo pa se tudi ukrepi ponovne uporabe embalaže, predvsem lesenih palet
in big bag vreč, kar se odraža na porabi lesene in plastične embalaže.
Reciklirani vhodni materiali
Recikliranih vhodnih materialov v večjih količinah ne nabavljamo, gre predvsem za odpadni baker,
železo in cink. Imamo dovoljenje za predelavo devetih vrst odpadkov, in sicer po postopkih:
− R04 – Recikliranje/pridobivanje kovin in njihovih spojin,
− R05 – Recikliranje/pridobivanje drugih anorganskih materialov,
− D13 – Spajanje ali mešanje pred izvajanjem katerega koli od postopkov, označenih z D1
(odlaganje v ali na zemljo, npr. odlaganje na odlagališčih) do D12 (trajno skladiščenje, npr.
nameščanje posod v rudnik).
Predelani odpadki nadomeščajo čiste surovine (odpadne barvne kovine, odpadno železo, med drugim
tudi en nevaren odpadek) v proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, sekundarnega cinka in titanovega
dioksida (glej tabelo Uporabljeni reciklirani vhodni materiali). Vsi ti materiali pridejo k nam v razsutem
stanju oziroma brez embalaže.
V PE Kemija Mozirje smo v letu 2022 predelali dve toni reciklata polimetilmetakrilata (PMMA), in sicer
na zahtevo kupca, ki je reciklat dobavil za potrebe vgradnje v izdelek, ki ga kupuje pri nas.
Količina uporabljenih recikliranih vhodnih materialov je odvisna od obsega proizvodnje, dobavljivosti
in cene ostalih surovin, ki lahko vplivajo na uporabo recikliranih materialov.
Tabela: Uporabljeni reciklirani vhodni materiali v letih 2018–2022, v kilogramih
Poraba surovin (kg)
2018
2019
2020
2021
2022
Za predelavo po R4
228.935
386.079
269.112
294.891
179.683
Za predelavo po R5
1.015.419
1.311.456
1.204.164
953.440
1.476.238
Skupaj
1.244.354
1.697.535
1.473.276
1.248.331
1.655.921
R04 – Recikliranje/pridobivanje kovin in njihovih spojin
R05 – Recikliranje/pridobivanje drugih anorganskih materialov
V PE Kemija Mozirje vhodnim materialom občasno dodajamo gotove izdelke, ki jih zaradi različnih
razlogov ne moremo dati na trg, to so na primer:
− izdelki, ki so dlje časa brez gibanja zalog in ni pričakovati prodaje,
− izdelki, ki so pakirani v drugačno embalažo, kot jo želi kupec,
− neskladni izdelki, ki se v majhnih deležih po predhodnem testu vgrajujejo v običajne izdelke.
Ponovno uporabljeni materiali
Poleg racionalne rabe surovin, izvajanja tehničnih in organizacijskih ukrepov za preprečevanje oziroma
zmanjševanje nastajanja odpadkov si prizadevamo količino odpadov zmanjševati tudi z notranjim ali
zunanjim kroženjem odpadkov ter ponovno uporabo odpadkov in materialov.
Določene materiale v našem proizvodnem procesu ponovno uporabimo, in sicer ponovno uporabimo
določen delež lesenih palet in embalaže, v proizvodni proces vračamo tudi tehnološki izmet, ki bi sicer
Računovodsko poročilo
118
pristal med odpadki. Prav tako poskušamo čim več odpadkov, ki nastajajo pri gradbenih delih, ponovno
uporabiti oziroma jih predelati in uporabiti na gradbiščih.
Tabela: Ponovno uporabljene lesene palete glede na količino vseh nabavljenih lesenih palet v letih
2020–2022
2020
2021
2022
Nabava palet (kom)
60.692
60.138
57.036
Ponovno uporabljene palete
(kom)
100
906
2.010
Delež rabljenih palet
0,16 %
1,51 %
3,52 %
Opomba: Pri ponovno uporabljenih paletah niso upoštevane palete, ki se vrnejo od kupcev.
Pri proizvodnji praškastih lakov nastaja na mlinih filter prah, ki ga v večini obravnavamo kot tehnološki
izmet, nekaj ga predamo tudi med odpadke. Večji del ga vgradimo pri proizvodnji obstoječih izdelkov:
− kot filter prah (torej v prašni obliki), ki ga dodajamo pri masi enake kvalitete izdelka;
− v obliki čipsov: po niansah (bel, rumen, rdeč, moder idr.) zbrani filter prah predhodno
preekstrudiramo in na hladilnem traku zdrobimo v čipse. Po predhodnem testiranju ga kot
enega od vhodnih materialov vgrajujemo v posamezne kvalitete praškastih lakov.
Količine vgrajenega tehnološkega izmeta pri posameznem programu posebej ne spremljamo. Glede na
ločeno evidenco pa smo na programu praškastih lakov v letu 2022 v naše obstoječe izdelke vgradili
69.469 kg filter prahu.
Pri proizvodnji masterbatchev nastaja tehnološki izmet pri zagonih in ustavljanjih linije. Tehnološki
izmet je v obliki pogač, špagetov in granul nepravih velikosti in oblik. Ves tehnološki izmet zbiramo po
niansah (bel, moder, rdeč, rumen idr.), ga premeljemo oziroma granuliramo in vračamo kot enega od
vhodnih materialov pri proizvodnji obstoječih izdelkov.
Na filtru Z6 nastaja tehnološki izmet v prašni obliki, ki je mešanica pigmenta in polnila. Vgrajujemo ga
pri proizvodnji belega »CC master off-grade«, skupaj s tehnološkim izmetom belih masterbatchev.
Optimiziramo tudi rabo embalažnih materialov z njihovo ponovno uporabo v naših procesih. Papirno
in kartonsko embalažo (zloženke) uporabimo namesto kartonskih odrezkov, ki se nameščajo na paleto
preden se nanjo zloži gotov izdelek. Uporabljene oktabine porabimo za pakiranje novega izdelka ali za
zbiranje tehnološkega izmeta masterbatchev.
Polipropilenske vreče, kamor sodijo vse big bag vreče, ponovno uporabimo za pakiranje oziroma
zbiranje tehnološkega izmeta, bodisi na mlinih v praškastih lakih ali pri proizvodnji masterbatchev.
V PE Metalurgija skrbno načrtujemo in skrbimo za ponovno uporabo tako materialov za proizvodnjo
kot tudi embalažnih materialov. Pri proizvodnji proizvodov iz cinka nastanejo različni tehnološki izmeti,
ki ne ustrezajo zahtevam kupcev, ali gre zgolj za izmet na začetku ali koncu samega postopka. Možna
je tudi kontaminacija z neželenimi elementi, zaradi katerih sam proizvod prekorači vrednosti,
opredeljene v standardih, in je tako neustrezen za prodajo. Ves ta izmet kontrolirano pretopimo in
uporabimo v procesu izdelave. Pri taljenju cinka nastajajo na površini cinkovi oksidi, ki jih je treba pred
procesom vlivanja skrbno odstraniti, saj bi drugače predstavljali neželene vključke v končnem
proizvodu. Ti lahko povzročijo pokanje in lomljenje materiala pri končnem odjemalcu, zato je
odstranjevanje cinkovih oksidov posebej pomembno. Ponovna uporaba teh posnemkov se izvaja v
posebni rotacijski peči, v kateri s pomočjo višje temperature, kontakta zaradi vrtenja in ob odsotnosti
kisika izločimo večino vezanega cinka. Izkoristek postopka je približno 90-odstoten, pridobljena talina
pa se uporabi kot sekundarni cink v proizvodnji zlitin.
Računovodsko poročilo
119
Podobno je z embalažnimi materiali, kjer v sodelovanju s posameznimi kupci iščemo in izvajamo krožne
rešitve. V PE Metalurgija opravljamo storitev pretaljevanja dolivkov. Gre za izmet z velikim volumnom,
zato smo v sodelovanju s kupcem kupili posebne zaboje, ki venomer krožijo. S tem smo se izognili
precejšnjim stroškom, olajšana pa je tudi manipulacija. Po končanem pretaljevanju se proizvod
transportira na posebej izdelanih paletah ustrezne dimenzije, ki prav tako krožijo, saj nadomestimo
zgolj palete, ki se popolnoma uničijo. Palete, ki se jih da popraviti, ustrezno saniramo. Kroženje
embalaže izvajamo tudi pri proizvodnji neskončne cinkove žice, in sicer v sodelovanju z enim od kupcev,
ki ima reden odjem vsaj šest in več ton mesečno.
Za ponovno rabo materialov skrbimo tudi v PE Polimeri. Skrbno ločujemo nastale odpadne materiale
pri strojnih obdelavah kovin in politetrafluoroetilen (PTFE) materiale. Tovrstne ločeno zbrane odpadke
odprodamo za namen recikliranja. Pomemben del ponovno uporabljenih materialov predstavlja naša
dobra praksa obnavljanja ventilov in cevovodnih elementov, kar smo iz naše notranje storitve razširili
na storitev za zunanje odjemalce. Gre za neke vrste servis poškodovanih elementov. Najprej s kontrolo
ocenimo stanje elementa, nepoškodovane dele ponovno uporabimo, ostale nadomestimo z novimi
sestavnimi deli. Vrednost storitve predstavlja 65–80 odstotkov cene novega izdelka.
Proizvodnja stranskih produktov
Rdeča sadra RCGIPS
RCGIPS je naša blagovna znamka, kot stranski produkt nastaja pri proizvodnji titanovega dioksida. Je
nevtralni proizvod nevtralizacije preostale žveplove kisline iz proizvodnje TiO
2
z apnenčevo moko in
apnenim mlekom. Je rdečerjave barve, debelo zrnatega, delno vezljivega in vlažnega značaja. Poleg
sadre (CaSO
4
× 2H
2
O) vsebuje še železove okside, titanov dioksid ter sledove kremena in magnezijevih
hidroksidov.
Z RCGIPSom je možno ravnati podobno kot z naravnimi zemljinami izkopne kategorije 2–3. Ta produkt
ima boljše trdnostne lastnosti, brežine nasipov se lahko oblikujejo v stabilnih naklonih 1 : 2 do 1 : 1,5,
po njegovih površinah je možen promet s tovornjaki ali drugimi vozili. Plasti iz zgoščene, nabite titanove
sadre so malo do zelo malo prepustne za vodo. Ožeta titanova sadra je odlična alternativa naravnim
zemljinam za naslednjo uporabo za zapolnjevanje v nizkih gradnjah, zlasti za kontrolirano
zapolnjevanje starih mokrih odlagališč (akumulacije Za Travnikom), za protipoplavne in protihrupne
nasipe, pokrovne plasti na odlagališčih in za konstrukcijske nasipe višine do 5 metrov, ki niso podvrženi
dinamičnim (prometnim) obremenitvam. Material je ustrezen, če njegova vlažnost ne presega 35
odstotkov (geotehnična vlaga). Ves proizvedeni material od leta 2008 uporabimo za suho
zapolnjevanje naprave za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. V letu 2022 smo proizvedli 190.400
ton RCGIPSa.
Bela sadra CEGIPS
CEGIPS je naša blagovna znamka, je bel do rahlo rjavkast prah z vlažnostjo 6–12 odstotkov, ki ga z
ustrezno tehniko separacije očistimo nad 95 odstotkov vsebnosti kalcijevega sulfata dihidrata,
imenovanega sadra. Sadra je nevtralna anorganska sol s povprečno velikostjo delcev med 80 in 100
mikronov. Vrednosti nevarnih snovi so glede na veljavno Uredbo pod mejnimi vrednostmi letnega
vnosa v tla. V industriji jo lahko uporabimo neposredno v cementni industriji kot alternativo naravni
sadri oziroma sadri, nastali pri razžvepljevanju dimnih plinov iz termoelektrarn (REA-gips, FGD-
gypsum), posredno pa z nadaljnjo kalcinacijo v proizvodnji gradbenih izdelkov iz mavca (Gypsum
plasters, self leeveling floor-estrih). V cementarnah se uporablja kot dodatek cementu za
preprečevanje prehitrega oziroma lažnega vezanja malt v količini 3–5 odstotkov. CEGIPS uspešno
tržimo že od leta 2006. V letu 2022 smo proizvedli 167.200 ton CEGIPSa.
Računovodsko poročilo
120
Ravnanje z odpadki
Pri ravnanju z odpadki sledimo petstopenjski lestvici ravnanja z odpadki, kjer v prvi vrsti stremimo k
učinkovitemu upravljanju z materiali s čim manjšim izmetom, kar lahko, vračamo v proizvodni proces
ali ponovno uporabimo, preostalo predamo pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem odpadkov, ki
odpadke predelajo oziroma odložijo. Iščemo inovativne rešitve, kako odpadno sadro in druge odpadne
surovine učinkovito uporabiti kot surovino z novo dodano vrednostjo za lastne potrebe in jo ponuditi
tudi na trgu.
Tako na lokaciji Celje kot na lokaciji Mozirje izvajamo ukrepe oziroma sledimo ciljem izboljšav na
področju ravnanja z odpadki za zmanjševanje specifične količine odpadkov. Delujemo v skladu s
sistemom ločevanja odpadkov na izvoru. Za določene odpadke imamo dovoljenje za njihovo predelavo,
kar nam omogoča njihovo ponovno uporabo v proizvodnih procesih, s čimer določen delež naravnih
virov nadomestimo s predelanimi materiali. Največji delež odloženih odpadkov predstavlja sadra, ki pa
ima poseben status odlaganja, saj služi za suho zapolnjevanje.
V podjetju nastajajo tudi nevarni odpadki. Vse nevarne odpadke predamo pooblaščenim zbiralcem
odpadkov. Odpadki gredo ali v predelavo (po enem od postopkov R3-R13) ali v odstranjevanje (D1-
D13).
Tabela: Količina nastalih odpadkov iz proizvodnje na enoto izdelka v letih 2018–2022
2018
2019
2020
2021
2022
Specifična količina odpadkov (kg/EE)
0,0037
0,0042
0,0037
0,0039
0,0039
EE = ekvivalentna enota na enoto izdelka
Tabela: Nastali odpadki iz proizvodnje na lokacijah Celje in Mozirje v letih 2018–2022, v tonah
Lokacija Celje
Vrsta nastalih odpadkov (ton)
2018
2019
2020
2021
2022
Nenevarni odpadki – R
367,07
342,02
396,33
364,27
378,29
Nenevarni odpadki – D*
153.026,50
182.125,00
171.106,98
176.108,50
176.589,00
Nevarni odpadki – R
19,88
11,34
6,27
9,40
7,38
Nevarni odpadki – D
25,56
123,38
86,45
19,41
36,75
Skupaj
153.439,01
182.601,74
171.596,03
176.501,58
177.011,42
Lokacija Mozirje
Vrsta nastalih odpadkov (ton)
2018
2019
2020
2021
2022
Nevarni
2,512
29,54
1,73
2,533
1,628
Nenevarni
70,868
71,241
72,595
46,840
45,628
Skupaj
73,38
100,781
74,325
49,373
47,256
Skupaj Celje in Mozirje
153.439,01
182.702,52
171.670,36
176.550,95
177.058,68
R – odpadki v predelavo
D – odpadki v odstranjevanje
* V količini odpadkov je tudi rdeča sadra, ki se suho zapolnjuje na napravi za odstranjevanje odpadkov
Za Travnikom.
Podjetje je v letu 2022 v predelavo oddalo 9.323 kg odpadkov organskega izvora (odpadki, ki nastanejo
pri pripravi hrane, in zavržena hrana), kar je nekoliko več kot v letu 2021 (8.548 kg). Količina je nekoliko
večja zaradi večje količine pripravljenih toplih malic za zaposlene. Vsa količina je bila predelana v
obnovljivi vir energije, s čimer je bilo po izračunu prihranjenih 839 kg CO
2
.
Na področju ravnanja z odpadki smo v letu 2022 izvedli pet izboljšav v smeri iskanja rešitev za
zmanjšanje odpadkov oziroma ponovno rabo odpadkov. Specifična količina odpadkov iz proizvodnje je
Računovodsko poročilo
121
bila v letu 2022 glede na leto 2021 enaka. Zaznan je trend naraščanja količin odpadkov, ki gredo v
predelavo, in rahel trend zniževanja količin odpadkov, ki gredo na odlaganje. Vendar med leti prihaja
do nihanj. Večja količina odpadkov v letu 2022 je posledica nekoliko večje proizvodnje oziroma tudi
posledica uspešnosti izločanja in prodaje bele sadre kot stranskega produkta. Večja kot je količina
izločene in prodane bele sadre, manj je nastale in suho zapolnjene rdeče sadre.
Zasledovali smo tudi cilj, ki je povezan z izvajanjem ukrepov za podaljšanje razpoložljivosti naprav za
odstranjevanje odpadkov, s ciljem izločiti večje količine CEGIPSa, ga prodati in s tem zmanjšati
obremenitev naprave za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. Količina izločenega CEGIPSa je bila v
letu 2022 nekoliko večja (2,86 t/t TiO
2
) od preteklega leta, in sicer za 3,1 odstotka. Količina suho
zapolnjenega RCGIPSa je bila prav tako nekoliko večja (2,9 t/t TiO
2
) od leta 2021, in sicer za 0,3
odstotka.
Računovodsko poročilo
122
Upravljanje z energijo
Aktivno upravljanje z energijo in energenti v naših poslovnih in proizvodnih procesih zagotavlja
skladnost z evropskimi smernicami in standardom ISO 50001 – Sistemi upravljanja z energijo, ki mu
sledimo v Cinkarni Celje, d. d. S tem pristopom optimiziramo rabo energije in hkrati zmanjšujemo
stroške za energijo, povečujemo konkurenčnost podjetja in uvajamo investicije za prehod v
nizkoogljično družbo.
Že od leta 2006 sistematično in načrtno izvajamo ukrepe za učinkovito rabo energije z investiranjem v
najboljše razpoložljive tehnologije, z izvedbo številnih organizacijskih ukrepov, načrtno zamenjavo
dotrajane merilne opreme in opreme za zagotavljanje energentov, sanacijo cevovodov (para, voda) ter
zamenjavo in vgradnjo učinkovite električne in elektronske opreme. Vključeni smo tudi v sistem
trgovanja s toplogrednimi plini (TGP). Izvajamo ciljno spremljanje rabe energije (CSRE) s pomočjo ciljnih
premic, ki temeljijo na standardni porabi energije (poraba energije v odvisnosti od proizvodnje). Izvedli
smo celovit energetski pregled podjetja, kar je osnova za nadaljnje korake energetskega upravljanja.
Izbrani zunanji izvajalec je opravil pregled stanja in nabor možnih ukrepov, ki smo jih glede na učinek
vključili v načrt za leto 2022. Gre za ukrepe, kot so:
− organizacijski ukrepi glede varčne in učinkovite rabe energije,
− zamenjava starih elektromotorjev z energetsko učinkovitimi razreda IE3,
− obnova razsvetljave – menjava s svetili LED,
− kompenzacija jalove energije,
− vgradnja frekvenčnih regulatorjev,
− postavitev sončne elektrarne: v letu 2022 so bile zgrajene tri sončne elektrarne moči 1,5 MWp,
katerih letna proizvodnja znaša 1.650 MWh.
Rezultate ukrepov spremljamo, vendar niso ovrednoteni v skladu s priznanimi metodami za
spremljanje učinkovitosti ukrepov. V letih 2005–2022 smo izvedli več kot 90 ukrepov za učinkovito rabo
energije, navajamo nekatere z največjimi prihranki:
− vgradnja tlačne posode za stisnjen zrak,
− vgradnja parnega akumulatorja,
− vgradnja parnih izmenjevalcev na tehnološkem postopku Predsušenje,
− posodobitev predvaljčne proge Siemag poz. 04.01 v valjarni,
− optimalna izraba toplotnih virov iz žveplove kisline – prva faza,
− zamenjava svetilk za zunanjo razsvetljavo v Cinkarni Celje v skladu z uredbo o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja – Razpis UREE1,
− izraba toplotnih virov kondenzatov – toplotna podpostaja TiO
2
,
− izdelava toplotne izolirane fasade na stavbah marketinga in operativnega vzdrževanja,
− obnova dotrajane notranje razsvetljave – menjava s svetili LED idr.
Tabela: Investicije in prihranki v letih 2018–2022
2018
2019
2020
2021
2022
Vrednost investicij v EUR
2.780.848
4.560.390
192.061
50.215
108.252
Skupni prihranek
na letni ravni
EUR
111.630
103.339
235.591
16.274
35.945
MWh
1.652,6
774,6
1.493,72
166,00
275,9
Računovodsko poročilo
123
Raba energije
Cinkarna Celje, d. d., je energetsko intenzivno podjetje, ker je odstotek energetske intenzivnosti
podjetja (EIP) več kot 3 odstotke (po 2. odst. 96. čl. ZTro-1). Energetska intenzivnost se izračuna kot
količnik med letnim stroškom nabave energentov in električne energije v EUR in proizvodno vrednostjo
v EUR oziroma z oznakami AOP iz izkaza poslovnega izida % EIP = (AOP 132/ AOP 126) × 100.
V letu 2022 je delež EIP v naši družbi znašal 7,18 odstotka. To pomeni, da je letni strošek nabave
energentov in električne energije znašal 7,18 odstotka celotne proizvodne vrednosti. V strošek nabave
energentov so vključeni zemeljski plin, električna energija in gorivo za vozila (tovorna in osebna).
V podjetju od leta 2006 sistematično in načrtno izvajamo ukrepe za učinkovito rabo energije in znižanje
njene porabe. Izvajanje ukrepov na področju energetske učinkovitosti izhaja iz plana okvirnih ciljev, ki
jih vsako leto postavi vodstvo podjetja. Štiri najpomembnejša področja, na katerih redno izvajamo
optimizacijo rabe energije v podjetju, so izraba odpadne toplote, področje proizvodnje in porabe
komprimiranega zraka, frekvenčna regulacija elektromotornih pogonov in zamenjava razsvetljave s
svetili LED.
Proizvodnjo optimiramo z novimi pristopi tehnoloških postopkov, z načrtno zamenjavo dotrajane
merilne opreme in opreme za zagotavljanje energentov, načrtno sanacijo cevovodov (para, voda) ter
zamenjavo in vgradnjo učinkovite električne in elektronske opreme.
Kot energente v poslovnih in proizvodnih procesih uporabljamo plin, elektriko, paro in od leta 2022
naprej tudi sončno energijo iz lastne sončne elektrarne.
Graf: Delež porabljenih energentov glede na vir v letu 2022
43,5%
22,0%
30,6%
3,6%
0,3%
Para Elektrika Zemljski plin Komprimiran zrak Sončna energija
Računovodsko poročilo
124
Največji porabnik energentov je proizvodnja titanovega dioksida, kjer so učinki prihrankov tudi največji.
Poraba energentov je zelo odvisna od količinske proizvodnje in raznih motenj v procesu proizvodnje.
Kljub temu se vrednost specifične porabe energije za proizvodnjo TiO
2
niža (graf Specifična poraba
energentov za proizvodnjo titanovega dioksida v letih 2005–2022). Na to pomembno vpliva izvajanje
ukrepov za učinkovito in varčno rabo energentov.
Tabela: Poraba energentov med leti 2018–2022, v kWh
Vrsta energenta
(v kWh)
2018
2019
2020
2021
2022
Para
142.390.400
132.593.600
183.349.600
190.456.800
193.180.000
Elektrika
93.537.365
100.327.039
101.350.402
98.480.843
97.470.677
Zemeljski plin
126.043.993
137.129.268
145.776.927
144.443.478
135.988.503
Komprimirani zrak
9.919.187
11.030.267
12.040.832
11.232.542
15.950.618
Sončna energija
0
0
0
0
1.189.055
Skupaj:
371.890.945
381.080.174
442.517.761
444.613.663
443.778.853
Tabela: Specifična poraba energentov za proizvodnjo na ekvivalentno enoto (EE) v letih 2018–2022, v
MWh/EE
Specifična
poraba
energenta
(MWh/EE)
2018
2019
2020
2021
2022
Indeks
2022/2021
Električna
energija
0,0023
0,0023
0,0022
0,0022
0,0021
95 %
Zemeljski plin
0,0027
0,0026
0,0027
0,0032
0,0030
94 %
Obnovljivi viri
(para, sončna
energija)
0,0032
0,0043
0,0042
0,0043
0,0042
98 %
Komprimirani
zrak
0,00024
0,00026
0,00026
0,00025
0,00035
140 %
Skupaj
0,00844
0,00946
0,00936
0,00995
0,00965
97 %
Računovodsko poročilo
125
Graf: Specifična poraba energentov za proizvodnjo titanovega dioksida v letih 2005–2022
Graf: Specifična poraba energentov za proizvodnjo na ekvivalentno enoto (EE) v letih 2018–2022
Specifična poraba energentov (elektrika, zemeljski plin, para, sončna energija) za proizvodnjo EE je od
leta 2018 v rahlem porastu, v letu 2022 pa je zaznati rahel padec, kar je predvsem posledica
sistematičnih izvedbenih ukrepov za učinkovito rabo energije.
Računovodsko poročilo
126
Graf: Specifična poraba električne energije za proizvodnjo na ekvivalentno enoto (EE) v letih 2018–2022
Graf: Specifična poraba zemeljskega plina za proizvodnjo na ekvivalentno enoto (EE) v letih 2018–2022
Specifična poraba zemeljskega plina v letih 2018–2022 kaže pozitivni trend. Razlog je, da smo do leta
2021 interno obračunavali zemeljski plin glede na spodnjo kurilno vrednost, od leta 2021 naprej pa
smo začeli z obračunavanjem vsakomesečne zgornje kurilne vrednosti zemeljskega plina. Sprememba
zaradi drugačnega preračuna je poslabšala energetsko učinkovitost, zato je tudi specifična poraba za
leto 2021 višja kot pretekla tri leta. V letu 2022 je že opaziti padec specifične porabe.
V letu 2022 med ukrepi učinkovite rabe energije ni bilo remonta proizvodnje žveplove kisline, kar
pomeni, da smo v letu 2022 v kotlarni Energetike porabili samo 1 odstotek celotne kupljene količine
zemeljskega plina. V letu 2021 je bila poraba 8-odstotna. Odpadno paro iz proizvodnje žveplove kisline
namreč uporabljamo tudi v drugih proizvodnih procesih in v času remonta v proizvodnji žveplove
kisline je treba to paro nadomestiti s porabo zemeljskega plina v kotlarni Energetike.
Graf: Specifična poraba obnovljivih virov za proizvodnjo na ekvivalentno enoto (EE) v letih 2018–2022
Računovodsko poročilo
127
Z letom 2022 smo poleg pare v podjetju začeli koristiti tudi električno energijo, pridobljeno iz sončnih
elektrarn. Gre za večletni projekt, ki je podrobneje opisan v poglavju Vlaganje v obnovljive vire energije.
Vlaganje v obnovljive vire energije
Svojo zavezanost racionalni in učinkoviti rabi energije izkazujemo že več desetletij, v letu 2021 pa se je
uprava podjetja skladno s smernicami Strategije razvoja Slovenije do 2030 in direktiv EU odločila, da
začnemo z izgradnjo sončnih elektrarn uresničevati zavezo za povečevanje rabe obnovljivih virov, s
čimer zmanjšujemo delež porabe fosilnih virov energije.
V letu 2022 smo tako investirali v izgradnjo dveh sončnih elektrarn skupne moči 1,5 MWp oziroma 1,65
MWh. Gre za prvo fazo izgradnje sončnih elektrarn, ki so načrtovane v projektu, s predvidenim
zaključkom konec leta 2027. Predvidena skupna proizvedena količina predstavlja dobrih 1,5 odstotka
letne porabe električne energije, pri čemer bomo zmanjšali za približno 800 ton izpustov CO₂ v ozračje
na letni ravni.
V sklopu projekta načrtujemo drugo in tretjo fazo gradnje sončnih elektrarn s skupno instalirano močjo
4,2 MWp oziroma 4,62 MWh. Hkrati pripravljamo projekt gradnje sončne elektrarne na parkirnem
prostoru pri glavnem vhodu v podjetje. Konec leta 2023 bomo tako povečali delež samooskrbe z
električno energijo na cca 5,7 odstotka glede na instalirano moč in cca 8,5 odstotka glede na
proizvedeno energijo v MWh.
Z gradnjo sončnih elektrarn bomo nadaljevali na razpoložljivih strehah do predvidenih 9 MWp, vendar
je treba za ta namen renovirati strešne površine, bodisi v smislu menjave strešne kritine bodisi izboljšati
statičnost same konstrukcije. Hkrati pripravljamo dokumentacijo in zbiramo informacije za gradnjo na
degradiranih območjih. Priložnost vidimo na odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak po končani
sanaciji. Pozitivna soglasja bi omogočila gradnjo sončne elektrarne velikih moči. Velikost območja
omogoča gradnjo do 6 MWp oziroma 6,6 MWh, končna instalirana moč pa je odvisna od vrste
dejavnikov, začenši z možnostjo priklopa na obstoječi daljnovodni sistem elektro-energetskega
omrežja. Na ta način bi lahko koristno izrabili degradiran prostor, ki ni primeren za druge dejavnosti,
za pridobivanje električne energije iz OVE.
Gradnja sončnih elektrarn na strehah naših stavb je naš dolgoročni poslovni interes. Načrtujemo
mrežno obratovanje sončnih elektrarn, pri čemer bo lastna proizvodnja električne energije glede na
potrebe družbe predvidoma porabljena za samooskrbo.
Računovodsko poročilo
128
Glavni cilji in razlogi za gradnjo sončnih elektrarn so:
− lastna proizvodnja električne energije,
− dolgoročno znižanje stroškov in povečanje konkurenčnosti podjetja,
− povečanje deleža OVE v energetski potrošnji podjetja,
− zmanjšanje emisij CO₂.
Projekt Toplotna bilanca proizvodnje titanovega dioksida
Zaključen je projekt priprave masnih in energetskih bilanc za proces proizvodnje pridobivanja žveplove
kisline ter pigmenta titanovega dioksida. Cilj projekta je bil popis masnih tokov v proizvodnji, katerim
se je pridodalo energetsko bilanco. S tem smo preverili potencial energije v tokovih, kar omogoča
zmanjšanje in optimizacijo rabe energije po procesih. Za energetsko najpotratnejše procese oziroma
postopke so izdelani tudi matematični modeli.
Na podlagi tega je bil predstavljen nabor možnih energetskih rešitev in izboljšav:
− zmanjšanje porabe plina v tehnološkem postopku predsušenje,
− zmanjšanje porabe plina v tehnološkem postopku kalcinacija,
− zmanjšanje porabe plina v tehnološkem postopku sušenje pigmenta 2,
− možnost koriščenja toplotnih izgub kalcinacijskih dimnih plinov,
− možnost uporabe odpadne toplote, nastale v procesu proizvodnje H
2
SO
4
.
Investicije za razogljičenje
V okviru strateškega načrtovanja na poti razogljičenja investiramo v projekte za večjo energetsko
učinkovitost in večjo rabo energije iz obnovljivih virov. Določene investicije že potekajo, nekatere so v
pripravi ali je v izdelavi študija njihove smotrnosti.
Tabela: Investicije v teku
Investicija
Ocena vrednosti
investicije v EUR
(brez DDV in
subvencije)
Ocenjen letni
energetski
prihranek v MWh
Stanje investicije
Obnovljivi viri energije
Postavitev sončne elektrarne na stavbi
Polimerov in Valjarne
886.000
1.650
Realizirano
Postavitev sončnih elektrarn: območje
Kemija Celje, Grafike, Jedilnice, hale A
1.352.000
2.310
V izvajanju,
predvidena realizacija
v letu 2023
Postavitev sončnih elektrarn: del stavb
Marketing, Transport, večnamenski
prostori, Energetika, Kemija, Mozirje in
Vzdrževanje – hala B
1.090.227
2.310
V fazi sklepanja
pogodbe, predvidena
realizacija v letu 2023
Postavitev sončnih elektrarn: parkirni
prostori pred glavnim vhodom in
stavbo Marketing, travnata površina za
halo Zlitin
2.200.000
1.320
Preverjanje
smotrnosti, v primeru
pozitivnega rezultata
predvidena realizacija
v letu 2024
Postavitev sončne elektrarne na
odlagališču nenevarnih odpadkov
Bukovžlak (ONOB) – poteka
preverjanje možnosti gradnje zaradi
omejitev degradiranega okolja,
prostorskega akta, odloka o povojnih
Cca 6.500.000
5.500–6.600
Preverjanje
smotrnosti, v primeru
pozitivnega izida
realizacija do 2030
Računovodsko poročilo
129
Investicija
Ocena vrednosti
investicije v EUR
(brez DDV in
subvencije)
Ocenjen letni
energetski
prihranek v MWh
Stanje investicije
grobiščih, možnost priklopa na
omrežje.
Vgradnja baterijskega hranilnika E
3.900.000
Brez
energetskega
prihranka,
finančni
prihranek
Prva faza leta 2024,
druga faza do leta
2030
Soproizvodnja električne energije in
pare
14.000.000
16.728
Do leta 2025
Učinkovita raba energije
Zamenjava starih elektromotorjev z
energetsko učinkovitimi energetskega
razreda IE3
852.500
3.135
Postopoma do leta
2030
Zamenjava dveh starih
transformatorjev v TP 7-10,
nevtralizacija
99.272
52
Do leta 2024
Obnova dotrajane razsvetljave –
menjava s svetili LED
440.000
864
Postopoma do leta
2030
Zamenjava kompresorjev z energetsko
učinkovitimi
1.985.000
1.766
Postopoma do leta
2030
Optimizacija obstoječega parovoda
83.352
9.486
V letu 2023
Zamenjava toplotnega izmenjevalca na
kislini IKT2
586.558
Obratovalna
varnost
V letu 2023
Emisije v zrak
Upravljanje emisij v zrak je dolgoročno eno izmed osrednjih vidikov okoljskega upravljanja Cinkarne
Celje, d. d., za katerega smo že izvedli več pomembnih investicij in bo tudi v prihodnje ostalo eno izmed
prioritetnih okoljskih področij. Hkrati sledimo zavezam in smernicam Evropske unije za zmanjševanje
emisij TGP in prehod v nizkoogljično družbo. Pomemben korak k upravljanju emisij TGP in prehoda na
nizkoogljično gospodarstvo predstavlja izračun organizacijskega ogljičnega odtisa Cinkarne Celje, d. d.,
na podlagi česar lahko v prihodnje strateško sprejemamo merljive poslovne odločitve v smeri
razogljičenja.
Ogljični odtis podjetja
Za leto 2021 smo izračunali ogljični odtis podjetja po GHG protokolu v obsegu 1 in 2. Poročilo o
ogljičnem odtisu podjetja nam služi kot osnova za odločanje in sprejemanje pomembnih poslovnih
odločitev v nadaljevanju, zmanjšanje podnebnih tveganj in povečanje priložnosti v povezavi s
podnebnimi spremembami ter optimiziranje lastnega delovanja v smislu zniževanja obratovalnih
stroškov.
Ogljični odtis smo izdelali na podlagi smernic, priporočil in načel, ki so opredeljene v standardu za
izračun ogljičnega odtisa na nivoju organizacije EN ISO 14064-1:2019 in Protokolu TGP. Referenčno leto
zbranih podatkov, upoštevanih pri izračunu ogljičnega odtisa je 2021. Orodja za izračune emisij TGP,
vključno z razvojem metodologije, so skladna z orodji, ki jih je pripravil Medvladni forum za podnebne
spremembe (IPCC) na nacionalni ravni. Osnovni izračun ogljičnega odtisa Cinkarne Celje, d. d., vključuje
neposredne emisije in emisije, nastale zaradi zakupljene električne energije. Za izračune količin CO
2
smo uporabili standardne emisijske faktorje Instituta Jožef Stefan in IPCC (april 2022).
Računovodsko poročilo
130
Izračunali smo ogljični odtis za obsega 1 in 2. Obseg 1 vključuje neposredne emisije iz nepremičnih in
premičnih virov emisij TGP, obseg 2 zajema zakupljeno električno energijo (lokacijska metoda).
Iz izračunov je razvidno, da emisije TGP obsega 1 znašajo 6.586,67 Mt CO
2
ekv., obsega 2 pa 33.045,36
Mt CO
2
ekv. Obseg 2 prispeva 83 odstotkov k celotnemu ogljičnemu odtisu Cinkarne Celje, d. d., obseg
1 prispeva le 17 odstotkov.
Tabela: Ogljični odtis po obsegih 1 in 2 v letu 2021
Obseg
Vrsta aktivnosti
Leto
Analiza
negotovosti
2021
Mt CO
2
ekv.
Obseg 1
Nepremični viri (stacionarno izgorevanje)
6.109,23
Dobra
Premični viri (mobilno izgorevanje)
477,44
Dobra
Obseg 1 – skupno
6.586,67
/
Obseg 2
Zakupljena električna energija (vse tri lokacije Cinkarne
Celje)
33.004,70
Dobra
Izgube električne energije na lokaciji v Celju zaradi izgub v
omrežju in distribucijskih napravah
40,66
Dobra
Obseg 2 – skupno (lokacijska metoda)
33.045,36
/
Biogeni ogljik
Mt C
Obseg 1
1.778,40
Obseg 2
8.922,25
Mt = metrična tona
C = ogljik
V letu 2023 bomo pripravili tudi poročilo o emisijah TGP po GHG protokolu za naše izhodiščno leto
2005, ko smo začeli s kontinuiranim izvajanjem aktivnosti za učinkovito rabo energije, kar nam bo
omogočilo vpogled v dosedanji napredek in izhodišče za pripravo trajnostne strategije, zavez
razogljičenja, dopolnitev politike in integracijo trajnostnega delovanja v vse ključne ravni delovanja
družbe.
Ogljični odtis nosilnega proizvoda
V Cinkarni Celje, d. d., je bil za nosilni proizvod titanov dioksid ogljični odtis na ravni Združenja
proizvajalcev titanovega dioksida TDMA izračunan štirikrat. Podatki za leto 2021 so v postopku
verifikacije in bodo znani predvidoma konec marca 2023. Združenje podaja povprečno vrednost
ogljičnega odtisa za vsa podjetja, ki so del združenja in proizvajajo titanov dioksid. V skladu z
dogovorom na ravni Združenja v javnosti objavljamo povprečno vrednost ogljičnega odtisa titanovega
dioksida, ki je objavljena tudi na spletni strani Združenja TDMA. Za izračune od leta 2016 se uporablja
nadgrajena metoda določanja okoljskega odtisa izdelka (LCI – Life Cycle Inventory), izražena kot ogljični
odtis (PEF – Product Environmental Footprint).
Tabela: Povprečna vrednost ogljičnega odtisa titanovega dioksida na ravni TDMA
Leto
Povprečje TDMA (t CO
2
ekv./t TiO
2
)
2010
5,2
Računovodsko poročilo
131
2012
5,3
2016
4,9
2021
V postopku verifikacije, znano predvidoma konec marca 2023
Podatki kažejo, da se ogljični odtis v panogi z leti niža, kar je posledica večjih vlaganj in ukrepov na
področju učinkovite rabe energije ter vse boljših tehnoloških rešitev in digitalizacije.
Monitoring emisij v zrak
Na lokaciji v Celju skladno s programom monitoringa, ki ga izvajajo pooblaščene zunanje organizacije,
spremljamo emisije snovi v zrak na 38 izpustih. Spremljamo parametre SOx, H
2
S, NOx, CO, skupni prah,
vsoto snovi iz skupine II: Pb, Co, Ni, Se, Te, vsoto snovi iz skupine III: Sb, Cr, CN, F, Cu, Mn, V, Sn in
celokupni organski ogljik (TOC). Občasno izvajamo tudi tehnološke meritve.
Skupna letna količina emisije prahu iz vseh virov, vključno z razpršenimi, se je v letu 2022 zmanjšala za
6 odstotkov glede na leto 2021. Koncentracije skupnega prahu so na vseh izpustih precej pod dovoljeno
mejno vrednostjo. Emisija celotnega prahu iz proizvodnje pigmentnega titanovega dioksida (največji
vir), izražena kot letno povprečje na tono proizvedenega TiO
2
(specifična količina), je bila 0,21 kg/t, kar
je manj kot leto poprej (0,23 kg/t TiO
2
), in ne presega 0,45 kg/t TiO
2
, kot je določena mejna vrednost v
Okoljevarstvenem dovoljenju (OVD).
Spremljamo tudi razpršene emisije prahu, ki nastanejo zaradi netesnosti proizvodnih postrojenj in
objektov, manipulacije s surovinami v razsutem stanju, kot emisija iz tovornih in industrijskih vozil, iz
odprtih skladišč idr. V letu 2022 so bile ocenjene na 149,3 kg, kar predstavlja odstotek celotnih emisij.
Skupna letna količina žveplovih oksidov (izraženih kot SO
2
) iz vseh virov je v letu 2022 znašala 118.700
kg in je bila za 13,5 odstotka večja kot preteklo leto. Koncentracije, mejni masni pretoki in emisijske
količine niso bile presežene. Tudi vsota emisije žveplovih oksidov, izraženih kot letno povprečje iz
izpustov vira emisij Razklop in raztapljanje (Z8, Z9 in Z62) ter vira Kalcinacije (Z12), ni presegla mejne
vrednosti iz OVD, ki je 6 kg/t TiO
2
. Povečanje skupnih emisij je posledica nekoliko večjih emisij SO
2
na
izpustih iz proizvodnje žveplove kisline in proizvodnje TiO
2
zaradi povečane proizvodnje in drugih
dejavnikov, ki vplivajo na emisije.
Vsota emisij H
2
S, izraženih kot letno povprečje iz izpustov vira emisij Razklop in raztapljanje (Z8, Z9 in
Z62), prav tako ne presega 0,05 kg/t TiO
2
, kar je določena mejna vrednost iz OVD.
Spremljamo tudi ostale parametre (NO
x
, CO, Pb in Ni) v skupnem prahu. Tudi tam izmerjeni masni
pretoki ne presegajo predpisanih mejnih količin iz OVD.
Računovodsko poročilo
132
Tabela: Emisije snovi v zrak na lokaciji v Celju v letih 2018–2022, v kg
Vrsta emisij (kg)
2018
2019
2020
2021
2022
Žveplov dioksid (SO
2
)
140.800
149.500
117.700
102.500
118.700
Dušikovi oksidi (NO
x
)
13.900
10.300
16.700
18.800
12.690
Prah
11.460
12.250
12.640
13.970
13.120
Skupaj emisije
166.158
175.050
147.040
135.270
144.510
Tabela: Emisije snovi v zrak glede na ekvivalentno enoto na lokaciji v Celju v letih 2018–2022
Vrsta emisij (kg/EE)
2018
2019
2020
2021
2022
Indeks
2022/
2021
Žveplov dioksid (SO
2
)
0,0034
0,0035
0,0026
0,0023
0,0026
113,04 %
Dušikovi oksidi (NO
x
)
0,0003
0,0002
0,0004
0,0004
0,0003
75,00 %
Prah
0,00028
0,00028
0,00028
0,00031
0,00029
93,55 %
Skupaj emisije
0,00398
0,00398
0,00328
0,00301
0,00319
105,98 %
EE = proizvodnja v ekvivalentnih enotah
Na lokaciji v Mozirju spremlja emisije snovi v zrak pooblaščena zunanja organizacija na 11 izpustih.
Spremljamo parametre skupni prah in hlapne organske snovi (TOC). Letne količine so nizke in daleč
pod mejnimi vrednostmi. Glede na leto 2018 se je ocenjena vrednost emitiranega TOC v kg C/leto v
letu 2019 povišala za 6,79-krat. Vzrok povečanja so emisije na merilnem mestu Z4, ki predstavljajo
emitiran TOC iz linij barvnih masterbatchev, česar v letu 2018 še ni bilo, saj se je v letu 2019 vzpostavila
proizvodnja masterbatchev na novi lokaciji.
Glede na leto 2020 se je nato ocenjena vrednost emitiranega TOC v kg C/leto v letu 2021 zmanjšala za
52,96 odstotkov oziroma so bile emisije po izvedenem monitoringu količinsko (v g/h) nižje za 63,30
odstotkov. Tudi tu gre za zmanjšanje emisij na izpustu Z4.
V letu 2022 so bile emisije na posameznih izpustih v g/h enake oziroma na enem izpustu nižje kot v
letu 2021. Zaradi manj obratovalnih ur kot v letu 2021 so bile absolutne količine emitiranih snovi v letu
2022 nižje kot v letu 2021. Ker pa je bila v letu 2022 glede na preteklo leto proizvedena količina izdelkov
nižja za 10,91 odstotka, so količine emitiranih snovi, izražene v kg/t izdelka porasle.
Tabela: Emisije snovi v zrak na lokaciji v Mozirju v letih 2018–2022, v kg
Vrsta emisij (kg)
2018
2019
2020
2021
2022
Emitiran prah
62,1
35,6
37,7
144,7
138,6
Emitiran TOC
178,5
1.212,4
1.364,4
641,8
596,8
Skupaj emitirane snovi
240,6
1.248,0
1.402,1
786,5
735,4
Tabela: Emisije snovi v zrak glede na tono izdelka na lokaciji v Mozirju v letih 2018–2022
Vrsta emisij (kg/t izdelka)
2018
2019
2020
2021
2022
Indeks
2022/
2021
Emitiran prah
0,0128
0,0060
0,0060
0,0221
0,0238
107,69 %
Emitiran TOC
0,0367
0,2038
0,2163
0,0981
0,1024
104,38 %
Skupaj emitirane snovi
0,0495
0,2097
0,2222
0,1203
0,1262
104,90 %
Računovodsko poročilo
133
Projekt Modernizacija čistilne naprave na kalcinaciji
V podjetju stremimo k čistejši proizvodnji, povečani obratovalni varnosti in zanesljivosti delovanja
čistilnih naprav, zato smo izvedli investicijo v dodatni (četrti) elektrofilter – čistilno napravo za čiščenje
dimnih plinov, ki nastanejo med kalciniranjem gela titanovega dioksida. V obstoječi proizvodnji
uporabljamo tri elektrofiltre, ki jih bo treba postopno obnoviti. Dodatni elektrofilter bo povečal
obratovalno varnost sistema čistilnih naprav za čiščenje dimnih plinov in omogočal obnovitvene
posege na treh obstoječih elektrofiltrih. Z izvedbenimi deli smo pričeli v juniju 2020, zagon novega
elektrofiltra je bil julija 2021. V letu 2022 smo na vse štiri elektrofiltre namestili merilnike pretoka, ki
nam omogočajo bolj enakomerno distribucijo plinov iz dveh peči na štiri filtre in s tem povečujejo
učinkovitost čiščenja.
Projekt Čistilna naprava za taljenje žvepla
V Cinkarni Celje žveplovo kislino proizvajamo z zgorevanjem tekočega žvepla. Kot gorivo uporabljamo
tekoče žveplo, ki ga dobimo iz dveh virov. Prvi vir je rafinerijsko žveplo, ki ga v podjetje dobavljamo v
tekoči obliki, drugi vir predstavlja trdno žveplo, ki ga moramo pred zgorevanjem utekočiniti v
podprocesu taljenje trdnega žvepla. Med taljenjem žvepla se kot stranski produkt sproščajo plini, ki jih
je treba očistiti pred izpustom v ozračje, zato smo leta 2018 začeli s projektom postavitve čistilne
naprave za taljenje žvepla. Najprej smo izbrali primerno tehnologijo za čiščenje nastalega odpadnega
plina, sledilo je dolgo obdobje pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za postavitev naprave in objekta,
v katerem je naprava postavljena. Spremeniti je bilo treba obstoječe okoljevarstveno dovoljenje, hkrati
pa zaradi velikosti naprave in objekta pridobiti tudi gradbeno dovoljenje. Z gradnjo in postavitvijo
opreme smo začeli junija 2020, napravo smo uspešno zagnali po opravljenem tehničnem pregledu
aprila 2021.
Z novo postavljeno čistilno napravo pline, ki se sproščajo med prehodom žvepla iz trdnega v tekoče
agregatno stanje, čistimo v dveh stopnjah – v prvi plin iz taljenja žvepla spiramo z vodo, kjer se ohladi,
hkrati pa odstranimo vse potencialno prisotne prašne delce. Glavni učinek čiščenja se zgodi v drugi
stopnji, kjer se prisotni plini absorbirajo v alkalni raztopini, očiščeni plin pa skozi dimnik zapusti napravo
in izstopi v ozračje. S čiščenjem plina dodatno zmanjšamo emisijo, ki nastaja v procesu taljenja žvepla,
in dosegamo vrednosti pod zahtevano mejno vrednostjo.
Naprava je v celoti avtomatizirana. Pri projektiranju in izvedbi projekta smo združili italijansko
tehnologijo z lastnim znanjem s področja elektrotehnike, strojništva in tehnologije.
Računovodsko poročilo
134
Upravljanje voda
Voda je dragocena življenjska dobrina, zato z njo ravnamo skrbno v celotnem krogu, od odvzema na
izvoru do vračanja očiščene odpadne vode v naravo.
Za tehnološke namene v proizvodnih procesih uporabljamo površinsko vodo, ki jo črpamo iz bližnjega
vodotoka Hudinja, in podzemno vodo iz treh izvirov pri napravi za odstranjevanje odpadkov Za
Travnikom. Količino prečrpane vode iz reke Hudinje redno spremljamo z ustreznimi merilniki v skladu
s standardom ISO 9001, prečrpana količina pitne vode se odčitava po merilnikih, ki se umerjajo po
standardu MID (Pravilnik o merilnih inštrumentih, Ur. list RS 19/16, Vodomeri (MI-001)). Za uporabo
tehnološke vode imamo pridobljena ustrezna vodna dovoljenja.
Za sanitarne namene in delno za tehnološke procese uporabljamo pitno vodo iz javnega vodovodnega
omrežja.
Tabela: Poraba vode glede na vir v letih 2018–2022
Poraba izvira Za
Travnikom (m
3
)
Poraba rečne vode
(Hudinja) (m
3
)
Poraba pitne vode
(m
3
)
Skupna poraba
vode (m
3
)
2018
55.966
2.459.814
62.324
2.578.104
2019
44.339
2.668.720
39.908
2.752.967
2020
38.795
2.899.335
35.253
2.973.383
2021
43.573
3.023.581
35.957
3.103.110
2022
38.110
2.737.182
64.964
2.840.256
Tabela: Poraba vode na ekvivalentno enoto glede na vir v letih 2018–2022
Poraba izvira Za
Travnikom (m
3
/EE)
Poraba rečne vode
(Hudinja) (m
3
/EE)
Poraba pitne vode
(m
3
/EE)
Skupna poraba
vode (m
3
/EE)
2018
0,0014
0,0594
0,0015
0,0623
2019
0,0010
0,0618
0,0009
0,0637
2020
0,0008
0,0634
0,0008
0,0650
2021
0,0010
0,0667
0,0008
0,0685
2022
0,0008
0,0601
0,0014
0,0623
EE = proizvodnja v ekvivalentnih enotah
Vodimo projekte in investicije za povečanje deležev recikliranja tehnološke vode. Zmanjšujemo rabo
pitne vode za tehnološke namene, kar je razvidno v trendu padanja rabe do leta 2022. V letu 2022 se
je povečal delež pitne vode, uporabljene za tehnološki namen, in sorazmerno zmanjšala poraba
tehnološke vode iz vodotoka Hudinja zaradi hidroloških razmer, ki v določenem času niso dopuščale
odvzema vode iz vodotoka (daljše sušno obdobje) in smo bili primorani uporabiti alternativo. V teku je
projekt za alternativno dobavo vode kot nadomestek za uporabo sveže vode iz vodotoka oziroma
uporabo pitne vode.
Skrb za vodne vire
Tehnološko vodo v večini zajemamo v vodotoku Hudinja, ki je desni pritok reke Voglajne. Hudinja izvira
na zahodnem gozdnatem pobočju hriba Kraguljišče na osrednjem Pohorju. Površina porečja je 207 km
2
,
dolgoletni povprečni pretok Hudinje na vodomerni postaji Šmarjeta znaša 2,94 m
3
/s.
Vodni vir podzemne vode na območju Za Travnikom je iz treh izvirov vode iz peščenjakov, napaja se iz
zaledja hriba na območju Blavše zahodno in jugozahodno od zajetja. Napajalno zaledje izvirov znaša
med 0,75 do 1,00 km
2
, povprečni letni pretoki se gibljejo med 0,7 in 4 l/s (oziroma 0,0007 m
3
/s in 0,004
m
3
/s).
Računovodsko poročilo
135
Zgornji tok Hudinje s pritoki do kraja Vitanje je opredeljen kot naravna vrednota lokalnega pomena,
soteska Socka pa je naravna vrednota državnega pomena. Kot naravna vrednota lokalnega pomena je
zabeležen tudi Hudinjski slap na Hudinji v soteski Socka. Spodnji del vodotoka je reguliran in na
območju odvzema vode na strani Cinkarne Celje, d. d., ni posebej opredeljen kot naravna vrednota. V
čistih vodah zgornjega toka Hudinje in pritokov nad Vitanjem živi avtohtona potočna postrv (Salmo
trutta), dolvodno od Vitanja tudi šarenka (Oncorhynchus mykiss). V počasneje tekoči vodi v srednjem
in spodnjem toku živi še podust.
Vodni vir podzemne vode na Za Travnikom ni na zaščitenem območju in na njegovem območju ni
posebnih zaščitenih vrst.
Projekt Celovito obvladovanje vod
V Cinkarni Celje, d. d., se zavedamo vrednosti naravnih vodnih virov, iz katerih črpamo vodo za naše
tehnološke procese, zato že več let izvajamo projekt Celovito obvladovanje vod (COV). Njegov glavni
namen je:
− znižanje porabe sveže vode v proizvodnji titanovega dioksida oziroma zniževanje količine
odvzete vode iz vodotoka Hudinja,
− uvajanje notranjih reciklov vode in s tem nižanje specifične porabe na tono proizvoda,
− preverjanje smiselnosti ponovne uporabe odpadne vode iz Centralne čistilne naprave Celje v
podjetju kot vir tehnološke vode,
− zniževanje emisije sulfatov v odpadne vode in posledično v vodotoke Dobje, Vzhodna Ložnica
in Hudinja.
V okviru projektnih aktivnosti smo izvedli dva ukrepa za zmanjšanje porabe vode. Z recikliranjem
odpadne vode – bistri nevtralizat (BNVT) oziroma preliv po sedimentaciji (CWW BREF 3.3.2.3.3.4) smo
v procesu proizvodnje titanovega dioksida v letu 2022 zmanjšali porabo sveže vode iz reke Hudinje.
Skupna količina vode, ki jo recikliramo in ponovno uporabimo, znaša dobrih 11 odstotkov od skupne
količine vode, ki jo porabimo za proizvodnjo titanovega dioksida.
Ravnanje z odpadnimi vodami
Na lokaciji Celje v sklopu proizvodnih procesov nastajajo odpadne in hladilne vode. Odpadne vode se
čistijo na lastnih čistilnih napravah in so po čiščenju primerne za izpust v vodotok. Kjer je mogoče, se
izvajajo postopki za vračanje in ponovno uporabo vode v procesih. Komunalne odpadne vode se čistijo
na Centralni čistilni napravi Celje (Tremerje). Večina hladilnih sistemov je zaprtih, zato ni izpustov.
Padavinske odpadne vode se v vodotok odvajajo ločeno, in sicer posredno (očiščene v oljnih lovilcih in
peskolovih) ali neposredno.
Skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem spremljamo deset iztokov odpadnih voda. Na podlagi
monitoringov v letu 2022 ni bilo ugotovljenih preseganj koncentracij snovi v odpadnih vodah. K enotam
obremenitve odpadnih voda doprinesejo koncentracije Cu (baker), KPK (kemijska potreba po kisiku) in
nekaj malega AOX (organsko vezani halogeni), Ni (nikelj) in celotni P (fosfor). Ostali merjeni parametri
so pod mejo določljivosti ali tako nizki, da ne prispevajo k enotam obremenitve (Cr
6+
, Pb, Hg). Količine
izpuščenih snovi v odpadne vode z leti nekoliko nihajo. Gre za majhne razlike, ki so posledica
spremembe vhodnih surovin, dodatkov in količine proizvodnje.
Tabela: Količine emisije snovi v odpadne vode v letih 2018–2022
Parameter (ton)
2018
2019
2020
2021
2022
Kemijska potreba po kisiku (KPK)
161,6
132,4
188,4
114,3
137,9
Težke kovine (Cu)
0,09
0,06
0,04
0,04
0,03
Težke kovine (Zn)
0,21
0,13
0,12
0,09
0,15
Računovodsko poročilo
136
Tabela: Emisijska količina izpuščenega sulfata iz proizvodnje titanovega dioksida in enota obremenitve
v letih 2018–2022
Vrsta emisije
2018
2019
2020
2021
2022
EO
N
3.171,0
2.541,1
3.640,3
2.149,9
2.828,7
SO
4
2-
(kg/t TiO
2
)
168,5
164,8
162,1
155,7
165,4
EO
N
= enote obremenitve
SO
4
2-
= koncentracija sulfatov na enoto proizvoda TiO
2
Emisijska količina izpuščenega sulfata iz proizvodnje titanovega dioksida je bila v letu 2022 višja kot
leta 2021 za 7 odstotkov, kljub temu je daleč pod mejno vrednostjo (mejna vrednost je 550 kg/t TiO
2
glede na OVD oziroma glede na uredbo TiO
2
). Prav tako so se zvišale enote obremenitve (za 24
odstotkov) zaradi nekoliko višje koncentracije kemijske potrebe kisika v vodah. Nihanje je v veliki meri
tudi posledica vpliva padavinskih voda na velike prispevne površine naprav za odstranjevanje
odpadkov Za Travnikom in Bukovžlak in topnost zapolnjene sadre, ki pride v stik z vodo in se potem
izteka skupaj s prelivnimi vodami iz teh naprav.
Na lokaciji Mozirje v sklopu proizvodnih procesov nastajajo odpadne in komunalne vode. Odpadne
vode se čistijo na lastnih čistilnih napravah (IČN1 in IČN2) in so po čiščenju primerne za izpust v
vodotok. Kjer je mogoče, se v procesu izvajajo postopki za vračanje in ponovno uporabo vode.
Komunalne odpadne vode se čistijo na treh malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN), ki imajo vsaka
svoj izpust (MKČN1-V3, MKČN2-V4 in MKČN3-V5). Tako imamo štiri izpuste v vode, meritve pa
izvajamo na petih iztokih. Za MKČN je JP Komunala Mozirje izdelala Ocene obratovanja male
komunalne čistilne naprave. Koncentracije snovi v odpadnih vodah so nizke ali pod mejo določljivosti.
Število enot obremenitve je minimalno (1,14 EO) in se je v letu 2022 glede na preteklo leto zmanjšalo
za 0,16 EO.
Obratovalni monitoring na tej lokaciji izvajamo sami, saj imamo skladno z zahtevami zakonodaje
ustrezno pooblastilo Ministrstva za okolje in prostor ter smo nosilci akreditacije po SIS EN 17025, na
podlagi katerega dokazujemo in zagotavljamo kakovostno, pravilno in neodvisno izvedbo monitoringa
in poročanja o monitoringu.
Vpliv odpadnih voda na naravno okolje
Na lokaciji v Celju odpadne vode izpuščamo v tri vodna telesa: potok Dobje, Vzhodna Ložnica in
Hudinja. Del Vzhodne Ložnice in Dobje spadata v območje Nature 2000. Porečje Vzhodne Ložnice je v
skupni površini 43 km
2
in predstavlja del severne meje habitata. Drugi del habitata je njen največji, levi
pritok Dobje. Vzhodna Ložnica je del porečja Hudinje, v širšem pogledu pa del porečja Savinje, in meri
14,3 km. Del vodotoka, ki pripada območju Natura 2000 Volčeke, meri 1,6 km. Porečje Vzhodne Ložnice
se geografsko umešča v vzhodno Slovenijo in leži na severovzhodnem delu porečja Savinje. Vodotok
Dobje, ki meri 6,3 km, je največji pritok Vzhodne Ložnice. Del vodotoka, ki pripada območju Natura
2000 Volčeke, meri 1,35 km. Izvira v kraju Marija Dobje in na svoji poti v dolino zbira vodo iz
neimenovanih pritokov, ki izvirajo v gričevjih, južno od krajev Razgor in Marija Dobje na eni strani in
Voglajnskega gričevja na drugi. Njegov največji pritok je neimenovani vodotok z lokalnim imenom
Proseniški potok, ki v dolžini 1,93 km leži v območju Natura 2000 Volčeke. Del vodotokov Vzhodna
Ložnica in Dobje je v celotni dolžini struge reguliran, prav tako je na nekaterih odsekih znotraj
projektnega območja reguliran Proseniški potok. Na obravnavanem območju sta pomembni dve tarčni
vrsti – navadni škržek (Unio crassus) in potočni piškur (Eudontomyzon spp.).
Na vseh vodotokih, kamor izpuščamo odpadno vodo, Cinkarna Celje, d. d., izvaja obratovalni
monitoring, in sicer gorvodno in dolvodno od izpustov 12-krat letno. Določajo se parametri za
ugotavljanje kemijskega in ekološkega stanja voda, enkrat letno pa se izvedeta vzorčenje in analiza rib
(odlov dve leti starih klenov za analizo parametra Hg in njegovih spojin). Na podlagi monitoringov
ugotavljamo, da negativnih vplivov na naravne habitate ni.
Računovodsko poročilo
137
Biotska raznovrstnost
Cinkarna Celje, d. d., na lokaciji Celje, kjer je tudi sedež podjetja, leži na jugovzhodnem robu Celjske
kotline, ob regionalni cesti Celje–Šentjur v severovzhodnem delu Slovenije. Proizvodni obrat
(metalurško-kemični obrat) leži v ravninskem predelu doline v mestu Celje, kjer nadmorska višina znaša
med 238 metrov in 240 metrov. Južno od obrata se teren dviguje in doseže nadmorsko višino približno
450 metrov ter predstavlja severne obronke Posavskega hribovja. Proti vzhodu leži gričevje Teharje,
na katerem se nahajajo manjša naselja Za Travnikom in Bukovžlak. Na tem območju se nahajajo
naprave za odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, ki so last oziroma v upravljanju
Cinkarne Celje, d. d. Lokacija obrata je na severnem delu omejena z reko Vzhodna Ložnica, na
zahodnem delu pa z reko Hudinjo. Nekoliko južneje teče reka Voglajna, v katero se izliva Hudinja. Gre
za industrijsko območje, kjer ni zaščitenih oziroma zavarovanih območij. Reka Voglajna pa je od
pregrade Tratna do izliva v reko Savinjo opredeljena kot območje Natura 2000, in sicer za školjko
potočni škržek (Unio crassus) in ribe bolena (Aspius aspius), blistavca (Leuciscus souffia), pezdirka
(Rhodeus amarus) in zlata nežica (Sabanejewia aurata).
Naprava za odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje TiO
2
Bukovžlak in naprava za odstranjevanje
tekočih odpadkov iz proizvodnje TiO
2
Za Travnikom ležita ob vznožju gričevja Teharje, na
jugovzhodnem robu Celjske kotline, ob regionalni cesti Celje–Teharje–Proseniško v severovzhodnem
delu Slovenije in sta med sabo oddaljeni približno 600 metrov. Od mesta Celje sta oddaljeni približno
5,5 km. Gričevje, na katerem ležita napravi, se razteza v smeri vzhod–zahod. Na severni strani gričevje
omejuje dolina reke Ložnice, na jugu reka Voglajna.
Napravi za odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje TiO
2
Bukovžlak in Za Travnikom sta del širšega
odlagalnega območja, na katerem se nahajajo še odlagališče Železarne Štore, odlagališče komunalnih
odpadkov Bukovžlak ter odlagališče trdnih odpadkov Bukovžlak. Naprava za odstranjevanje odpadkov
iz proizvodnje TiO
2
Bukovžlak se nahaja v neposrednem stiku z območjem trdnih odpadkov Bukovžlak,
ki je prav tako v upravljanju Cinkarne Celje, d. d., ter v neposredni bližini komunalnega odlagališča
Bukovžlak, ki leži na njeni vzhodni strani.
Južno od naprav se nahaja mokrišče Volčeke, ki ima status naravne vrednote državnega pomena in je
opredeljeno kot območje Natura 2000. Območje predstavlja posebno oazo mokrotnih travnikov, na
katerih raste modra stožka, ki velja za enega najbolj ogroženih habitatnih tipov v Sloveniji. Tu živijo tudi
številne vrste metuljev.
Cinkarna Celje, d. d., na lokaciji v Mozirju je v naselju Ljubija v Občini Mozirje. V bližini se istoimenski
potok (Ljubija) izliva v Savinjo. Mozirje je v kotlini, ki je obdana z alpskih predgorjem – Golte na severu
ter visokima kraškima planotama Menina in Dobrovlje na jugu. Na zahodu se nahaja alpski svet
vzhodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp.
Z zavedanjem o pomenu ohranjanja zavarovanih območij izvajamo vse potrebne ukrepe za
preprečevanje onesnaževanja in z rednimi monitoringi nadziramo svoj vpliv. Večkrat letno izvajamo
obratovalni monitoring kemijskega stanja podzemnih voda na lokaciji v Celju in na območju naprav za
odstranjevanje odpadkov Bukovžlak in Za Travnikom. Stanje nivojev podzemne vode pa kontinuirano
spremljamo z vgrajenimi merilniki za spremljanje nivojev podzemne vode. Novembra 2022 smo izdelali
tudi Oceno onesnaženosti tal in poročilo o pregledu tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaženja
tal in podzemne vode.
Prav tako skrbimo za zatiranje in izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst
na naših območjih in s tem odpravljamo negativni vpliv na biotsko raznovrstnost.
Računovodsko poročilo
138
Vpliv na biotsko raznovrstnost
Poslovna enota podjetja na lokaciji v Celju obsega 45,7 ha skupne površine, od tega je 46 odstotkov
utrjenih površin, kar vključuje tudi stavbe za opravljanje dejavnosti, preostanek so travnate površine.
Lokacija v Mozirju zavzema cca 2,8 ha skupne površine zemljišča. Približno 60 odstotkov je utrjenih
površin, preostanek so travnate površine.
V bližini obeh lokacij so vodotoki, in sicer na lokaciji v Celju vodotoka Hudinja in Vzhodna Ložnica, ki
sta na lokaciji naše dejavnosti kanalizirana in urejena ter redno vzdrževana (odstranjevanje invazivnih
rastlin). Na območju vodotokov v Mozirju so večinoma s travo porasle površine.
Naše poslovanje glede na emisije in posege v okolje znatno ne vpliva na obstoj oziroma spremembe
raznovrstnosti žive narave (biotsko raznovrstnost), kar potrjujejo naslednja dejstva:
− načrtovanje tehnoloških sprememb oziroma gradnje upošteva in zagotavlja, da je vpliv na
ekosistem minimalen;
− ne uporabljamo kloriranih organskih snovi, ki imajo znaten vpliv na podnebne spremembe;
− z našimi dejavnostmi ne vplivamo na naselitev oziroma izselitev živalskih vrst;
− tal, zraka in vode ne onesnažujemo prekomerno, saj imamo vgrajene čistilne naprave, pa tudi
posredno naši izdelki ne spadajo med večje onesnaževalce ekosistema.
Sprememb, ki bi vplivale na biotsko raznovrstnost in ekosisteme, tako nismo povzročali. Zaradi
odgovornega in kontroliranega ravnanja z okoljem z našimi dejavnostmi ne povzročamo rušenja
okoljskega ravnovesja.
Projekt za oživljanje stare struge
Čeprav na svojih lokacijah nimamo zaščitenih habitatnih območij, se zavedamo širšega pomena
ohranjanja biotske raznovrstnosti. Na pobudo Ministrstva za naravne vire in prostor (v preteklosti
Ministrstvo za okolje in prostor), ki v Sloveniji vodi integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature
2000 LIFE (LIFE-IP NATURA.SI), smo zato pristopili k aktivnemu sodelovanju na tem področju. Temeljni
namen projekta je, da se na podlagi sodelovanja med različnimi sektorji in deležniki prispeva k
izboljšanju upravljanja območij Nature 2000 v Sloveniji. Poleg sistemskih izboljšav bodo izvedene tudi
konkretne akcije za izboljšanje stanja vrst in njihovih habitatov na terenu v osmih območjih Natura
2000.
Med konkretnimi akcijami so predvideni tudi ukrepi za izboljšanje stanja vrst in habitatov na območju
Natura 2000 Volčeke. Gre za ukrepe, ki bodo sočasno prispevali tudi k ciljem zmanjševanja poplavne
ogroženosti in doseganja dobrega stanja voda. V Volčekah je namreč predviden odsek oživitve stare
struge Vzhodne Ložnice. Predvideno je, da se bo oživitev stare struge izvedla skozi sedanje mrtvice, s
čimer bi se struga razgibala, hkrati pa bi se prehod omogočil tudi ribam, ki jim je na sedanji regulirani
strugi prehod zaradi pregrade onemogočen. Na novo vzpostavljena struga se bo zasadila z obvodno
vegetacijo, kar pomeni dodaten prispevek k ciljem izboljšanja stanja voda.
V sklopu ukrepa se predvideva tudi ureditev manjšega pritoka iz Cinkarne Celje, ki se steka preko druge
mrtvice v sedanjo regulirano strugo Vzhodne Ložnice. Pritok se bo razširil in zasadil z obrežno in
močvirsko vegetacijo za namen zmanjšanja vpliva onesnaženja na vode. Sedanja regulirana struga
Vzhodne Ložnice bo na odseku oživitve vodotoka preko mrtvic ostala le v funkciji razbremenilnika v
času visokih voda. Oživitev vodotoka je predvidena ravno na odseku, kjer je gorvodno merilno mesto
na Vzhodni Ložnici LGP (merilno mesto, kjer se izvaja obratovalni monitoring vpliva odpadnih voda iz
naprave za odstranjevanje odpadkov Bukovžlak Cinkarne Celje). V ta namen smo sprožili postopek za
spremembo OVD in bomo sodelovali tudi pri ureditvi novega merilnega mesta, ki bo omogočal
navedeno spremembo. Sprememba OVD je predvidena v začetku leta 2023, sam projekt bo
predvidoma zaključen v letih 2024/2025.
Računovodsko poročilo
139
Računovodsko poročilo
Računovodski izkazi
Zgoščen izkaz finančnega položaja družbe
V EUR
Pojasnila
31. 12. 2022
31. 12. 2021
SREDSTVA
Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva
Neopredmetena sredstva
1
1.208.224
980.672
Opredmetena osnovna sredstva
2
104.083.017
105.896.129
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa
3
1.973.765
1.651.099
Druga dolgoročna sredstva
4
68.049
53.028
Odložene terjatve za davek
5
1.226.475
1.930.685
Skupaj nekratkoročna (dolgoročna sredstva)
108.559.530
110.511.613
Kratkoročna sredstva
Zaloge
6
72.754.823
40.298.476
Poslovne terjatve
8
24.290.543
31.172.903
Denar in denarni ustrezniki
9
45.210.098
59.746.594
Druga kratkoročna sredstva
10
133.009
155.223
Skupaj kratkoročna sredstva
142.388.473
131.373.196
Skupaj sredstva
250.948.003
241.884.809
Računovodsko poročilo
140
V EUR
Pojasnila
31. 12. 2022
31. 12. 2021
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Kapital lastnikov družbe
11
Vpoklicani kapital
20.229.770
20.229.770
Kapitalske rezerve
44.284.976
44.284.976
Rezerve od dobička
120.290.401
101.824.169
Rezerva za pošteno vrednost
–809.390
–1.179.701
Zadržani dobički
25.014.391
25.006.577
Skupaj kapital
209.010.148
190.165.790
Nekratkoročne obveznosti
Rezervacije za zaslužke zaposlencev
12
3.651.696
4.256.064
Druge rezervacije
13
14.816.968
18.801.189
Dolgoročno odloženi prihodki
14
363.054
215.749
Skupaj nekratkoročne obveznosti
18.831.718
23.273.002
Kratkoročne obveznosti
Finančne obveznosti
15
59.392
197.503
Poslovne obveznosti
16
19.518.145
23.242.724
Obveznosti za davek od dobička
2.367.161
3.852.235
Obveznosti iz pogodb s kupci
17
157.520
136.087
Druge kratkoročne obveznosti
18
1.003.919
1.017.468
Skupaj kratkoročne obveznosti
23.106.137
28.446.017
Skupaj obveznosti
41.937.855
51.719.019
Skupaj kapital in obveznosti
250.948.003
241.884.809
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Računovodsko poročilo
141
Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 1. do 31. 12.
V EUR
Leto
Leto
Pojasnila
2022
2021
Prihodki iz pogodb s kupci
20
227.153.116
192.462.100
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in
nedokončane proizvodnje
14.113.923
–463.845
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
2
2.442.358
3.750.475
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala
22
200.613
140.470
Stroški materiala
22
134.953.778
97.519.612
Stroški storitev
22
16.229.210
13.830.982
Stroški dela
22
29.483.416
28.888.986
Amortizacija
22
12.150.684
11.281.415
Drugi poslovni prihodki
21
7.749.919
1.387.062
Drugi poslovni odhodki
22
5.264.418
5.468.743
Slabitve in odpisi poslovnih terjatev
1.553
28.975
Poslovni izid iz poslovanja
53.175.643
39.976.608
Finančni prihodki
23
1.564.464
809.100
Finančni odhodki
23
2.024.533
829.203
Finančni izid
–460.070
–20.103
Poslovni izid pred davki
52.715.574
39.956.505
Obračunani davek
8.789.599
7.006.296
Odloženi davek
–529.510
276.914
Davek od dobička
24
9.319.109
6.729.381
Čisti poslovni izid poslovnega leta
43.396.465
33.227.124
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico
5,37
4,11
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Računovodsko poročilo
142
Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. 1. do 31. 12.
V EUR
Leto 2022
Leto 2021
Čisti dobiček
43.396.465
33.227.124
Drugi vseobsegajoči donosi v letu
0
0
Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo
priznani v izkazu poslovnega izida
0
0
Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki bodo v prihodnje
priznani v izkazu poslovnega izida
0
0
Sprememba po pošteni vrednosti preko drugega
vseobsegajočega donosa
322.666
–103.927
Preračun pozaposlitvenih zaslužkov
222.345
–408.216
Vpliv odloženih davkov
–174.700
–19.746
Čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne
bodo priznani v izkazu poslovnega izida
370.311
–531.889
Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku)
370.311
–531.889
Vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku)
43.766.777
32.695.234
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Računovodsko poročilo
143
Izkaz gibanja kapitala in ugotovitev bilančnega dobička
V EUR
LETO 2022
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve od dobička
Rezerve za
pošteno
vrednost
Zadržani dobički
Zakonske
rezerve
Rezerve za
lastne delnice
Lastne
delnice
Druge rezerve
iz dobička
Preneseni
poslovni izid
Čisti poslovni
izid poslovnega
leta
Skupaj
kapital
Začetno stanje
poročevalskega obdobja
20.229.77
0
44.284.97
6
16.931.43
5
4.814.794
–4.814.794
84.892.734
–1.179.702
86.234
24.920.343
190.165.790
Sprememba lastniškega
kapitala – transakcije z
lastniki
24.922.418
24.922.418
Nakup lastnih delnic
0
Umik lastnih delnic
0
Izplačilo dividend
24.922.418
0
24.922.418
Celotni vseobsegajoči
donos poročevalskega
obdobja
370.012
0
43.396.465
43.766.777
Vnos čistega poslovnega
izida poročevalskega
obdobja
43.396.465
43.396.465
Druge sestavine
vseobsegajočega donosa
poročevalskega obdobja
370.012
370.312
B3. Spremembe v kapitalu
18.466.232
24.920.343
–43.386.575
0
Razporeditev preostalega
dela čistega dobička prim.
poroč. obd. na druge sestav.
kap.
0
Razporeditev dela čistega
dobička poroč. obd. na
druge sestav. kap. po sklepu
organov vodenja in nadzora
18.466.232
0
24.920.343
–43.386.575
0
Oblikovanje rezerv za lastne
delnice
0
Sprostitev rezerv za lastne
delnice
Končno stanje
poročevalskega obdobja
20.229.77
0
44.284.97
6
16.931.43
5
4.814.794
–4.814.794
103.358.966
–809.390
84.159
24.930.232
209.010.148
BILANČNI DOBIČEK
84.159
24.930.232
25.014.391
V EUR
LETO 2021
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve od dobička
Rezerve za
pošteno
vrednost
Zadržani dobički
Skupaj kapital
Zakonske
rezerve
Rezerve za
lastne
delnice
Lastne
delnice
Druge
rezerve od
dobička
Preneseni
poslovni izid
Čisti poslovni
izid poslovnega
leta
I/1
II
III/1
III/2
III/3
III/5
V
VI
VII/1
VIII
Začetno stanje poroč.
obdobja
20.229.770
44.284.976
16.931.435
3.900.280
–3.900.280
77.500.437
–647.812
5.151.743
11.370.393
174.820.942
Sprem. lastniš.
kapitala –
transakcije z lastniki
914.484
–914.484
16.435.902
16.435.902
Nakup lastnih delnic
914.484
–914.484
Izplačilo dividend
16.435.902
16.435.902
Celotni vseobsegajoči
donos poročev.
obdobja
–531.890
0
33.227.124
32.695.234
Vnos čistega
poslovnega izida
poročevalskega
obdobja
33.227.124
33.227.124
Računovodsko poročilo
144
Druge sestavine
vseobsegajočega
donosa poročevalskega
obdobja
–531.890
–531.890
B3. Spremembe v
kapitalu
0
0
0
0
0
7.392.297
0
11.370.393
–19.677.173
–914.484
Razpored preostalega
dela čist. dob. prim.
poroč. obd. na druge
sestav. kap.
Razpored dela čist.
dob. poroč. obd. na
druge sestav. kap. po
sklepu organov
vodenja in nadzora
8.306.781
11.370.393
–19.677.173
0
Oblikovanje rezerv za
lastne delnice
–914.484
–914.484
Sprostitev rezerv za
lastne delnice
0
0
Končno stanje poroč.
obdobja
20.229.770
44.284.976
16.931.435
4.814.764
–4.814.764
84.892.734
–1.179.702
86.234
24.920.343
190.165.790
BILANČNI DOBIČEK
86.234
24.920.343
25.006.577
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Računovodsko poročilo
145
Izkaz denarnih tokov
V EUR
Leto 2022
Leto 2021
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid pred davki
52.715.574
39.956.505
Prilagoditve za:
8.918.973
11.808.838
– amortizacijo +
12.150.685
11.281.415
– dobiček/izgubo pri prodaji osnovnih sredstev
–7.253
–3.331
– oslabitev/odpis (odprava oslabitve) sredstev
475.817
521.883
– neto zmanjšanje/oblikovanje popravka vrednosti terjatev
1.553
28.975
– neto finančne prihodke/odhodke
–493.615
–20.103
-oblikovanje dolgoročnih rezervacij
3.483.991
0
-odpravo dolgoročnih rezervacij
-6.692.205
0
Denarni tok iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev
(obratnega kapitala)
–40.604.786
–1.177.784
Sprememba stanja poslovnih terjatev
6.880.807
–4.413.917
Sprememba stanja druga dolgoročna in kratkoročna sredstva
7.194
0
Sprememba stanja zalog
–32.788.789
–4.773.871
Sprememba stanja poslovnih obveznosti
–7.278.748
9.910.735
Sprememba stanja rezervacij
–1.158.030
1.743.878
Sprememba stanja odloženih prihodkov
147.334
–95.964
Sprememba stanja drugih kratkoročnih obveznosti
–13.549
–62.336
Sprememba stanja obveznosti iz pogodb s kupci
21.432
–56.695
Plačan davek od dobička
–6.422.438
–3.429.614
Čisti denarni tok iz poslovanja
21.029.760
50.587.559
DENARNI TOKOVI PRI INVESTIRANJU
Prejemki pri investiranju
43.513
59.749
Prejemki od dobljenih obresti
20.235
7.446
Prejemki od dobljenih obresti dividend
16.025
13.915
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
7.253
3.331
Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih sredstev
0
35.056
Izdatki pri investiranju
–10.546.496
–11.325.408
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
–436.676
–105.479
Izdatki za pridobitev opredmetenih OS
–10.109.820
–11.219.929
Čisti denarni tok pri investiranju
–10.502.983
–11.265.659
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju
0
137.412
Prejemki od povečanja finančnih obveznosti
0
137.412
Izdatki pri financiranju
–25.063.273
–17.370.542
Izdatki za odplačila finančnih obveznosti
–138.140
–3.552
Izdatki za plačane obresti
–2.715
–4.189
Izdatki za nakup lastnih delnic
0
–914.484
Izdatki za odplačila dividend in drugih deležev v dobičku
–24.922.418
–16.448.317
Čisti denarni tok iz financiranja
–25.063.273
–17.233.130
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
45.210.098
59.746.595
Računovodsko poročilo
146
Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
–14.536.496
22.088.771
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov (1. 1.)
59.746.594
37.657.824
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Pojasnila k računovodskim izkazom
I. Uvodna pojasnila k pripravi računovodskih izkazov
Cinkarna, metalurško-kemična industrija Celje, d. d., je organizirana kot delniška družba, s sedežem v
Celju, Kidričeva 26, in vpisana v sodni register sodišča v Celju s številko I-402-00. Glavna dejavnost
družbe je kemična (SKD 20.120), in sicer proizvodnja titanovega dioksida.
Računovodski del letnega poročila je pripravljen za družbo Cinkarna Celje d. d. in zajema računovodske
izkaze s pojasnili družbe Cinkarna Celje, d. d. S sklepom 25. skupščine delničarjev družbe Cinkarna Celje,
d. d., je družba 15. 6. 2021 prešla iz Slovenskih računovodskih standardov na Mednarodne standarde
računovodskega poročanja. S tem so vsi izkazi družbe pripravljeni v skladu z Mednarodnimi
računovodskimi standardi poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija.
Računovodski izkazi družbe Cinkarna Celje so sestavljeni v evrih, brez decimalk. So sestavni del Letnega
poročila 2022, ki je objavljeno v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet in na
spletnih straneh družbe Cinkarna Celje, d. d. (https://www.cinkarna.si/si/info-center/objave).
II. Uvodna pojasnila glede standardov poročanja
Družba Cinkarna Celje, d. d., je skladno s prehodom delnice dne 4. 2. 2021 v Prvo kotacijo računovodske
izkaze na dan 31. 12. 2022 sestavila skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja
(MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija.
A. IZJAVA O SKLADNOSTI Z MSRP
Računovodski izkazi družbe na dan 31. 12. 2022 so pripravljeni skladno z Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija. Za pretekla leta, vključno z letom,
ki se je končalo 31. 12. 2021, je družba pripravila računovodske izkaze v skladu s Slovenskimi
računovodskimi standardi. Prvič je družba v skladu z MSRP s pripadajočimi pojasnili, ki jih sprejema
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS), in tolmačenji Odbora za
pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), sprejetimi v Evropski
uniji (EU), ter skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) pripravila prvi popolni sklop
izkazov za poslovno leto, ki se je končalo 31. 12. 2021 z datumom prehoda na MSRP po stanju na dan
1. 1. 2020.
Uprava družbe je računovodske izkaze za poslovno leto 2022 odobrila 14. 3. 2023.
Družba pripravlja računovodske izkaze na osnovi predpostavke o časovni neomejenosti delovanja.
Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot v preteklih letih.
Začetna uporaba novih sprememb obstoječih standardov, ki jih je izdal UOMRS in sprejela EU ter
veljajo v tekočem poročevalskem obdobju
Računovodsko poročilo
147
Računovodske usmeritve, ki jih je družba uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov, so enake
tistim, uporabljenim pri pripravi računovodskih izkazov za predhodno poslovno leto. Izjema so
prenovljeni standardi in pojasnila, ki jih je družba sprejela 1. januarja 2022 in so opisana v nadaljevanju:
A) Spremembe računovodskih usmeritev in razkritij
Sprejete računovodske usmeritve so skladne z lanskoletnimi usmeritvami, z izjemo naslednjih
sprememb MSRP, ki jih je družba sprejela na dan 1. januarja 2022 in so opisane v nadaljevanju:
• MSRP 3 – Poslovne združitve; MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva; MRS 37 –
Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva ter letne izboljšave za obdobje 2018–
2020 (spremembe)
Spremembe veljajo za letna obdobja, ki so se začela 1. januarja 2022 ali pozneje, pri čemer je
dovoljena uporaba pred tem datumom. Upravni odbor UOMRS je izdal spremembe ozkega področja
uporabe standardov MSRP na naslednji način:
• MSRP 3 – Poslovne združitve (spremembe) posodabljajo sklicevanje v MSRP 3 iz prejšnje
različice Temeljnega okvira za računovodsko poročanje Upravnega odbora za mednarodne
računovodske standarde na trenutno veljavno različico, izdano leta 2018, ne da bi to bistveno
vplivalo na računovodske zahteve za poslovne združitve.
• MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva (spremembe) družbi prepovedujejo, da bi od
nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev odštela prejete zneske od prodaje
proizvodov, ki so bili proizvedeni, medtem ko je družba spravljala opredmeteno osnovno
sredstvo na lokacijo in v stanje, ki je potrebno za delovanje, kot ga je predvidelo poslovodstvo.
Namesto tega družba te prejete zneske od prodaje proizvodov in z njimi povezane stroške
pripozna v poslovnem izidu.
• MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva (spremembe) določajo, katere
stroške podjetje vključuje pri določanju stroškov izpolnjevanja pogodbe za namen ocenjevanja,
ali je pogodba kočljiva. Spremembe pojasnjujejo, da so stroški izpolnjevanja pogodbe stroški,
ki se nanašajo neposredno na pogodbo, ter vključujejo dodatne stroške za izpolnjevanje te
pogodbe, ter dodelitev drugih stroškov, ki so nanašajo neposredno na izpolnjevanje pogodb.
Letne izboljšave za obdobje 2018–2020 uvajajo manjše spremembe v MSRP 1 – Prva uporaba
Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, MSRP 9 – Finančni instrumenti, MRS 41 –
Kmetijstvo in ponazoritvene primere, ki spremljajo MSRP 16 – Najemi.
Spremembe niso vplivale na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
• MSRP 16 – Najemi – Prilagoditve najemnin v zvezi s COVID-19 po 30. juniju 2021
(Sprememba)
Sprememba se uporablja za letna obdobja poročanja, ki so se začela 1. aprila 2021 ali pozneje, pri
čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom, tudi v računovodskih izkazih, ki še niso bili odobreni
za izdajo na datum izdaje spremembe. Marca 2021 je odbor spremenil pogoje praktične rešitve v MSRP
16, ki najemnikom zagotavljajo pomoč pri uporabi smernic MSRP 16 o spremembah najema za
prilagoditve najemnin, ki so neposredna posledica pandemije zaradi covida-19. Po spremembi se zdaj
uporablja praktična rešitev za prilagoditve najemnin, če znižanje najemnin vpliva samo na plačila, ki bi
prvotno zapadla 30. junija 2022 ali pred tem ter so obenem izpolnjeni tudi drugi pogoji za uporabe
praktične rešitve.
Spremembe niso vplivale na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
B) Standardi, ki še niso v veljavi in jih družba ni predčasno sprejela
Računovodsko poročilo
148
• MSRP 17 Zavarovalne pogodbe
Standard velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2023 ali pozneje z dovoljeno uporabo pred tem
datumom, če družba uporablja tudi MSRP 9 Finančni instrumenti na datum, ko prvič uporablja MSRP
17 oziroma prej. To je celoviti novi računovodski standard, ki zajema pripoznavanje, merjenje,
predstavljanje in razkrivanje zavarovalnih pogodb. MSRP 17 se uporablja za vse vrste izdanih
zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb ter naložbene pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe.
Družba ne izdaja pogodb na podlagi MSRP 17, zato uporaba tega standarda ne vpliva na finančno
uspešnost, finančni položaj ali denarne tokove družbe.
Z MSRP 17, katerega cilj je zagotoviti celovit pristop k obračunavanju zavarovalnih pogodb, ki je
uporabnejši in doslednejši za zavarovalnice, so določena načela za pripoznavanje, merjenje,
predstavljanje in razkrivanje vseh vrst zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb ter naložbenih pogodb z
možnostjo diskrecijske udeležbe. Celovit pristop dopolnjujeta posebna prilagoditev za pogodbe z
neposredno udeležbo (pristop spremenljivega nadomestila) in poenostavljen pristop (pristop
razporejanja premij), predvsem za kratkoročne pogodbe.
Glavne značilnosti novega računovodskega pristopa vključujejo merjenje sedanje vrednosti ocene
prihodnjih denarnih tokov, vključno s prilagoditvijo zaradi nefinančnega tveganja, ki se ponovno izmeri
vsako obdobje poročanja. Model vključuje tudi pogodbeno storitveno maržo, le-ta predstavlja
nezasluženi dobiček iz zavarovalnih pogodb, ki ga bo družba pripoznala pri opravljanju storitev
zavarovalne pogodbe v prihodnosti. Spremembe v pričakovanih prihodnjih denarnih tokovih vplivajo
na pogodbeno storitveno maržo in jih družba pripozna v poslovnem izidu v preostalem obdobju kritja.
Zneski, ki se imetniku police izplačajo v vseh okoliščinah, ne glede na to, ali se zgodi zavarovalni
dogodek (naložbene sestavine, ki jih ni možno ločiti), niso predstavljeni v izkazu poslovnega izida,
temveč so pripoznani neposredno v izkazu finančnega položaja.
Poleg tega je predstavitev zavarovalnih prihodkov in odhodkov iz zavarovalnih storitev v izkazu
vseobsegajočega donosa temeljila na konceptu storitev, zagotovljenih v obdobju poročanja. Rezultati
zavarovalnih storitev so predstavljeni ločeno od finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovalnih
storitev. V izkazu finančnega položaja so knjigovodske vrednosti portfeljev zavarovalnih pogodb, ki so
sredstva, in tiste, ki so obveznosti, z enako zahtevo, ki velja za portfelje pozavarovalnih pogodb v lasti,
predstavljene ločeno. MSRP 17 prav tako zahteva obsežna razkritja, da družbe zagotovijo informacije
o pripoznanih zneskih iz zavarovalnih pogodb ter naravi in obsegu tveganj, ki izhajajo iz teh pogodb.
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde se je za oceno pogodbeno storitvene marže
na datum prehoda odločil za uporabo retrospektivnega pristopa. Če pa retrospektivni pristop, kot je
opredeljen v MRS 8, za skupino zavarovalnih pogodb ni izvedljiv v celoti, mora družba izbrati bodisi
prilagojen retrospektivni pristop z uporabo za nazaj bodisi pristop poštene vrednosti. Oba omogočata
posplošitev ob prehodu.
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je decembra 2021 izdal spremembe MSRP 17
in s tem dodal možnost prehoda za »neobvezno razvrstitveno prekrivanje«, da bi naslovil možna
računovodska neskladja med finančnimi sredstvi in obveznostmi iz zavarovalnih pogodb v primerjalnih
informacijah, predloženih ob prvotni uporabi MSRP 17. Družba, ki uporablja neobvezno razvrstitveno
prekrivanje za finančno sredstvo, predstavi primerjalne informacije, kot da so bile za to finančno
sredstvo uporabljene zahteve za razvrstitev in merjenje iz MSRP 9. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da
ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
Računovodsko poročilo
149
• MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov in Napotki za uporabo MSRP v praksi št. 2:
Razkrivanje računovodskih usmeritev (spremembe)
Spremembe veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje, pri čemer je dovoljena
uporaba pred tem datumom. Spremembe zagotavljajo smernice za uporabo presojanja bistvenosti za
razkritja računovodskih usmeritev. Predvsem spremembe MRS 1 nadomeščajo zahtevo po razkritju
»pomembnih« računovodskih usmeritev z zahtevo po razkritju »bistvenih« računovodskih usmeritev.
V napotkih za uporabo so dodani tudi napotki in ponazoritveni primeri za pomoč pri uporabi koncepta
bistvenosti pri presojanju razkrivanja računovodskih usmeritev. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne
bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
• MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake: Opredelitev
računovodskih ocen (spremembe)
Spremembe začnejo veljati za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje, pri
čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom, in se uporabljajo za spremembe računovodskih
usmeritev in spremembe računovodskih ocen, ki se pojavijo na začetku tega obdobja ali po njem.
Spremembe uvajajo novo opredelitev računovodskih ocen, opredeljenih kot denarni zneski v
računovodskih izkazih, za katere je značilna negotovost pri merjenju, če ne izhajajo iz popravka napake
iz prejšnjega obdobja. Spremembe pojasnjujejo tudi, kakšne so spremembe računovodskih ocen in
kako se te razlikujejo od sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak. Poslovodstvo
družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
• MRS 12 – Davek iz dobička: Odloženi davek v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki izhajajo iz
ene transakcije (spremembe)
Spremembe veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje, pri čemer je dovoljena
uporaba pred tem datumom. Spremembe omejujejo področje uporabe in dodatno pojasnjujejo
področje izjem pri začetnem pripoznanju skladno z MRS 12 ter določajo, kako bi morala podjetja
obračunati odloženi davek, povezan s sredstvi in obveznostmi, ki izhaja iz ene same transakcije, kot so
najemi in obveznosti iz razgradnje. Spremembe pojasnjujejo, da je pri plačilih, s katerimi družba
poravna obveznost in so ta odbitna postavka za davčne namene, ob upoštevanju veljavne davčne
zakonodaje potrebna presoja, ali se takšni odbitki za davčne namene pripišejo obveznosti ali povezani
sestavini sredstev. V skladu s spremembami se izjema začetnega pripoznanja ne uporablja za
transakcije, ki ob začetnem pripoznanju povzročajo enake obdavčljive in odbitne začasne razlike.
Uporablja se samo, če pripoznanje najetega sredstva in obveznosti iz najema (ali elementa obveznosti
iz razgradnje in sredstva iz razgradnje) povzroči obdavčljive in odbitne začasne razlike, ki niso enake.
Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna
Celje, d. d.
• MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov: razvrstitev obveznosti kot kratkoročne ali
nekratkoročne (spremembe)
Spremembe veljajo za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, pri čemer je
dovoljena uporaba pred tem datumom, in jih je treba skladno z MRS 8 uvesti za nazaj. Cilj sprememb
je pojasniti načela iz MRS 1 za razvrstitev obveznosti kot kratkoročne ali nekratkoročne. Spremembe
pojasnjujejo pomen pravice do odložitve poravnave obveznosti, zahteve, da ta pravica obstaja ob
koncu obdobja poročanja, da namen upravljanja ne vpliva na razvrstitev obveznosti kot kratkoročne
ali nekratkoročne in da možnosti nasprotne stranke, ki bi lahko privedle do poravnave s prenosom
lastnih kapitalskih instrumentov družbe, ne vplivajo na razvrstitev obveznosti kot kratkoročne ali
nekratkoročne. Spremembe tudi določajo, da bodo na razvrstitev obveznosti vplivale samo zaveze, ki
jih mora družba izpolniti na datum poročanja ali pred njim. Dodatna razkritja se zahtevajo tudi za
Računovodsko poročilo
150
nekratkoročne obveznosti iz naslova posojil, za katere veljajo zaveze, ki jih je treba izpolniti v 12
mesecih po obdobju poročanja. Evropska unija teh sprememb še ni potrdila. Poslovodstvo družbe je
ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
• MSRP 16 – Najemi: Obveznost iz najema pri prodaji in povratnem najemu (spremembe)
Spremembe veljajo za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, pri čemer je
dovoljena uporaba pred tem datumom. Namen sprememb je izboljšati zahteve, ki jih prodajalec –
najemnik uporablja pri merjenju obveznosti iz najema pri poslih prodaje in povratnega najema iz MSRP
16, hkrati pa se s tem ne spreminja obračunavanje najemov, ki niso povezani s prodajo in povratnim
najemom. Prodajalec – najemnik predvsem določi plačila najemnin ali popravljena plačila najemnin,
tako da prodajalec – najemnik ne bi pripoznal nobenega zneska dobička ali izgube, ki se nanaša na
pravico do uporabe, ki jo ohrani. Z uporabo teh zahtev se prodajalcu – najemniku v poslovnem izidu
ne prepreči pripoznanja dobička ali izgube v zvezi z delno ali popolno prekinitvijo najema. Prodajalec –
najemnik skladno z MRS 8 uporablja spremembo za nazaj za posle prodaje in povratnega najema,
sklenjene po datumu začetne uporabe, pri čemer je to začetek letnega obdobja poročanja, v katerem
je družba prvič uporabila MSRP 16. Evropska unija teh sprememb še ni potrdila. Poslovodstvo družbe
je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
• Sprememba MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 – Finančne naložbe v
pridružena podjetja in skupne podvige: Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo
pridruženo družbo ali skupnim podvigom
Spremembe naslavljajo priznano neskladje med zahtevami MSRP 10 in tistimi iz MRS 28 pri
obravnavanju prodaje ali razdelitve sredstev med lastnikom in pridruženo družbo ali skupnim
podvigom. Glavna posledica sprememb je, da se celotni dobiček ali izguba pripozna, če transakcija
vključuje obrat (ne glede na to, ali je del odvisnega podjetja ali ne). Delni dobiček ali izguba se pripozna,
če transakcija vključuje sredstva, ki ne predstavljajo obrata, tudi če so ta sredstva deponirana v
odvisnem podjetju. Upravni odbor UOMRS je decembra 2015 odložil datum začetka veljavnosti te
spremembe za nedoločen čas do zaključka svojega raziskovalnega projekta o kapitalski metodi.
Evropska unija teh sprememb še ni potrdila. Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo vpliva na
računovodske izkaze družbe Cinkarna Celje, d. d.
B. UPORABA PREDPOSTAVKE DELUJOČEGA PODJETJA
Pri sestavi računovodskih izkazov za poslovno leto 2022 družbe Cinkarne Celje je Uprava družbe
upoštevala predpostavko delujočega podjetja na podlagi vedenja in informacij ter aktivnosti, ki
omogočajo prihodnje poslovanje družbe na način, da bo sposobna ustvarjati denarni tok za pokrivanje
obveznosti in vlagateljem omogočiti ustrezen donos na kapital.
C. PODLAGE ZA MERJENJE
Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih
instrumentih, finančnih instrumentih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in finančnih instrumentih
po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, pri katerih je upoštevana poštena
vrednost.
Č. FUNKCIJSKA IN PREDSTAVITVENA VALUTA
Računovodski izkazi in pojasnila so sestavljeni v evrih brez centov. Računovodske informacije,
predstavljene v poslovnem poročilu v evrih, se zaokrožujejo.
Računovodsko poročilo
151
D. UPORABA OCEN IN PRESOJ
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo
na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter
odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.
Ocene vključujejo določitev življenjske dobe in preostale vrednosti nepremičnin, naprav in opreme ter
neopredmetenih dolgoročnih sredstev, nadomestljivo vrednost naprav in opreme, oceno poštene
vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, popravke
vrednosti zalog in terjatev, ocene obveznosti iz pogodb s kupci, ocene možnosti uporabe terjatev za
odložene davke, predpostavke, pomembne za aktuarski izračun v zvezi z zaslužki zaposlenih,
predpostavke, ki so vključene v izračun rezervacij za ekološke namene in tožbene zneske pravnih in
fizičnih oseb.
Ocene in navedene predpostavke se redno pregledujejo. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo
za obdobje, v katerem se ocene popravijo, če vplivajo zgolj na to obdobje, in za prihodnja obdobja,
na katera vplivajo popravki. Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je
Uprava družbe Cinkarna Celje pripravila v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najbolj
vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v naslednjih pojasnilih:
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je Uprava družbe pripravila
v procesu izvajanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih,
so opisani v naslednjih pojasnilih:
• V pojasnilu 2 Preizkus oslabitve nefinančnih sredstev
Družba najmanj enkrat na leto preverja, ali obstajajo indikatorji za oslabitev za posamezne denar
ustvarjajoče enote, pri čemer se nadomestljiva vrednost nefinančnih sredstev ugotavlja na osnovi
sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov, kar temelji tako na oceni pričakovanih denarnih tokov
iz denar ustvarjajoče enote kot tudi določitvi primerne diskontne stopnje.
• V pojasnilu 21 Prihodki iz pogodb s kupci
Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na osnovi določil posamezne prodajne pogodbe s kupcem, in
sicer ob prenosu obvladovanja blaga in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, do katerega
družba Cinkarna Celje meni, da bo upravičena v zameno za tako blago ali storitve. Prihodke iz pogodb
s kupci znižujejo nadomestila za večji plasma (odobreni količinski popusti), kjer družba natančno
preveri, ali so pogodbeno dogovorjene količine prevzete. Če so s pogodbo določene količine prevzete,
družba kupcu odobri popust na prevzeto količino. Odstotek popusta je dogovorjen v pogodbi
s posamičnim kupcem. Pri presoji odobritve popustov se upošteva tudi plačilni kriterij. Če zapadle
terjatve do kupca, ki bi mu pripadalo nadomestilo za večji plasma, niso poravnane, se popusta ne
odobri in se ga le oceni.
• Preizkus slabitev terjatev do kupcev v pojasnilu 8 Kratkoročne poslovne terjatve
Ob izdelavi računovodskih izkazov (četrtletnih in letnih) družba oblikuje popravek vrednosti oziroma
oslabitev terjatev, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku ali da sploh ne
bodo poravnane. Podlaga za izračun popravka je enotna metodologija, ki velja za družbo in temelji
Računovodsko poročilo
152
na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca. Metodologija vključuje naslednja kvantitativna in
kvalitativna merila: analiza dosedanje plačilne discipline poslovanja s kupcem, analiza računovodskih
izkazov kupca – bonitetno poročilo, kvalitativne ocene kupca, ki jih pripravijo sodelavci, zadolženi
za prodajo, in zavarovanost terjatev z odobritvijo kreditnega limita pri zavarovalnici. Na osnovi
navedenega, ki vključuje vsa merila, se izračuna vrednost popravka terjatev za posameznega kupca.
• V Pojasnilu 3 Ocena poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
Poštena vrednost je uporabljena pri finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa, in finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
Vse druge postavke v računovodskih izkazih predstavljajo nabavno oziroma odplačno vrednost.
Poštena vrednost sredstev se preverja enkrat letno, in sicer na osnovi znanih tržnih podatkov ali
primerljivih podatkov v panogi, kjer ima podjetje naložbe.
• V pojasnilu 13 Ocena oblikovanih rezervacij
Rezervacija je pripoznana, ko ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih
je mogoče zanesljivo oceniti, in če je bolj verjetno kot ne, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok
dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso
pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v
nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa družba ne more vplivati. Uprava družbe redno preverja, ali je za
poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če postane
verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje
rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti. Uprava družbe na osnovi zakonske oz. druge
osnove za pripoznavo, kritično presodi ali je sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in bi v
prihodnosti za družbo lahko iz tega naslova nastali bodoči odlivi, podkrepljena s pomočjo zunanjih
pravnih strokovnjakov in prav tako z aktivnostmi potrebnimi za sanacijo glede na trenutna spoznanja,
izvedene meritve, kot tudi višina stroška in sama ocena časovnice izvedbe teh aktivnosti, pri čemer se
pri presoji uporabijo pisna mnenja zunanjih specialistov zadevnega področja. Presoja je vezana v
glavnem na okoljske rezervacije.
• V pojasnilu 13 Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev
V okviru zavez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanje vrednosti
odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga
pripravi pooblaščeni aktuar in odobri uprava. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah,
veljavnih v času nastanka izračuna, in se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikuje od takrat
veljavnih dejanskih predpostavk. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje ocene
fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi
kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe
navedenih ocen.
• V Pojasnilu 17 Kratkoročne obveznosti iz pogodb s kupci
Družba Cinkarna Celje ob izdelavi letnih računovodskih izkazov vračuna pogodbene popuste v primerih,
ko kupci pravico do priznanja popusta na doseženo prodajo v tekočem letu pridobijo šele v prihodnjem
letu, tj. takrat, ko so izpolnjeni pogodbeno dogovorjeni pogoji za pridobitev popusta. Osnova za oceno
višine teh popustov so dejstva, znana ob pripravi letnih računovodskih izkazov, izkušnje preteklega
poslovanja s posameznimi kupci in druga relevantna dejstva.
Računovodsko poročilo
153
Ocena možnosti koriščenja terjatev za odložene davke v Pojasnilu 5 Odložene terjatve in
obveznosti za davek
Družba oblikuje odložene terjatve za davek iz naslova: oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in
odpravnine ob upokojitvi, oslabitve finančnih naložb, oslabitve terjatev, neizkoriščenih davčnih olajšav,
davčne izgube. Družba na dan zaključenih računovodskih izkazov preveri višino izkazanih terjatev in
obveznosti za davek. Odložene terjatve za davek pripozna ob verjetnem razpoložljivem prihodnjem
obdavčljivem dobičku v obdobju petih let, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo
terjatev. Odloženi davek se odpravi za znesek, za katerega ni verjetno, da bo zanj mogoče uveljaviti
davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
Kritična presoja makroekonomskih razmer (inflacija in poslabšanje gospodarskih razmer)
Zaradi poslabšanja makroekonomskega okolja, ki ga je povzročila inflacija, razmere na nabavnih in
prodajnih trgih ter situacija v zvezi z vojno v Ukrajini, družba preveri pomembnejše računovodske
usmeritve in ocene na področjih, na katera bi lahko imele razmere negativen vpliv, zlasti na oslabitev
sredstev – terjatev zaradi poslabšanja plačilne discipline, rezervacije, merjenje poštenih vrednosti,
najeme, stroške dela in udenarljivost odloženih davčnih terjatev.
III. Pomembne računovodske usmeritve
Družba za obravnavano obdobje, predstavljeno v priloženih računovodskih izkazih, uporablja
računovodske usmeritve v skladu s pravili MSRP. Družba računovodskih usmeritev, objavljenih v
Letnem poročilu za poslovno leto 2021, ni spreminjala. Uporabljene računovodske usmeritve in
metode izračunavanja so enake kot pri zadnjem letnem poročanju.
A. PREVEDBA TUJIH VALUT
Za transakcije, ki se izvorno glasijo na tujo valuto, je pri preračunavanju poslovnih dogodkov med letom
upoštevan tečaj poslovne banke ali srednji tečaj Evropske centralne banke (referenčni tečaj). Sredstva
in dolgovi, ki glasijo na tujo valuto, so izkazani v preračunani vrednosti po srednjem tečaju Evropske
centralne banke na datum poročanja. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno
vrednostjo v funkcionalni valuti na začetku obdobja in odplačno vrednostjo plačil med obdobjem in
odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna
sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti in izmerjeni po pošteni vrednosti, se pretvorijo v
funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Nedenarne
postavke, izražene v tuji valuti in izmerjene po izvirni vrednosti, se pretvorijo v funkcionalno valuto
po menjalnem tečaju na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
B. NEOPREDMETENA SREDSTVA
V podjetju nastali stroški razvijanja se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo. Pripoznanje
neopredmetenega sredstva se odpravi ter izbriše iz knjigovodskega razvida in izkaza finančnega
položaja ob odtujitvi ali kadar se od njegove uporabe in poznejše odtujitve ne pričakujejo nikakršne
gospodarske koristi več.
Druga neopredmetena sredstva imajo opredeljeno dobo koristnosti in so izkazana po nabavni
vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev. V
nabavno vrednost se vštevajo tudi stroški izposojanja do nastanka neopredmetenega sredstva.
Poznejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi so usredstveni v primeru, ko povečujejo
bodoče gospodarske koristi sredstva, na katero se nanašajo.
Računovodsko poročilo
154
Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje so določene
glede na pričakovano dobo koristnosti. Amortizacija se obračunava posamično, dokler se v celoti ne
nadomesti vrednosti, ki tvori osnovo za obračun amortizacije, in se začne amortizirati, ko je
neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti na razpolago za uporabo.
Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerjalno obdobje so:
− računalniški programi: od 2 do 10 let
− tehnična in projektna dokumentacija: od 8 do 40 let
− služnostne pravice: 20 in več let
Amortizacijske stopnje se v letu 2022 niso spreminjale glede na predhodno leto.
C. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
Opredmetena osnovna sredstva v družbi so zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga
opredmetena osnovna sredstva, drobni inventar, opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi
ter predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev.
Družba uporablja model nabavne vrednosti. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko
neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva (uvozne in nevračljive nakupne
dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo,
zlasti stroške dovoza in namestitve). Pri modelu nabavne vrednosti vodi opredmetena osnovna
sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane
izgube zaradi oslabitev. V nabavno vrednost se vštevajo stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo
opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.
Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbi, tvorijo
stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava (stroški materiala, dela, storitev zunanjih izvajalcev
in storitve poslovnih enot podjetja), ki se nanašajo neposredno nanj, in tisti splošni stroški gradnje ali
izdelave, ki jih lahko pripišemo njegovi usposobitvi za nameravano uporabo.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se razporedi na njegove dele, če je njihova
vrednost pomembna, imajo različne dobe koristnosti uporabe, pomembne v razmerju do celotne
nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, in se obračunavajo kot posamezno sredstvo.
Poznejši izdatki v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom povečujejo njegovo nabavno vrednost,
če gre za njegovo nadomestitev in je verjetno, da bodo njegove prihodnje gospodarske koristi večje
glede na prvotno ocenjene. Ob poznejših izdatkih za popolnoma amortizirano opredmeteno osnovno
sredstvo se sredstvo pripozna kot novo sredstvo z novo dobo koristnosti.
Usredstvene lastne proizvode in lastne storitve usredstvimo takrat, kadar povečujejo prihodnje koristi
sredstva ali mu povečajo dobo uporabnosti. To so proizvodi in storitve, ki jih ustvarimo ali opravimo in
jih nato vrednostno zajamemo med opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena sredstva.
Istočasno so ti učinki usredstvenja lastnih proizvodov in storitev prikazani med drugimi poslovnimi
prihodki.
Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje so določene
glede na pričakovano dobo koristnosti. Amortizacija se obračunava posamično, dokler se v celoti ne
nadomesti vrednosti, ki tvori osnovo za obračun amortizacije in se začne amortizirati prvi dan
Računovodsko poročilo
155
naslednjega meseca, potem ko je razpoložljivo za uporabo. Zemljišča ter osnovna sredstva
umetniškega in kulturnega pomena se ne amortizirajo.
Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerjalno obdobje so:
− zgradbe: od 5 do 71 let
− proizvajalna oprema: od 2 do 30 let
− druga oprema: od 2 do 5 let
Amortizacijske stopnje se v letu 2022 niso spreminjale glede na predhodno leto.
Družba pri ocenjevanju dobe koristnosti sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje, tehnično
staranje, gospodarsko staranje ter pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe. Prav tako družba
preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih za primer, da bi prišlo do spremenjenih okoliščin
in bi bila potrebna sprememba dobe koristnosti in s tem prevrednotenje stroškov amortizacije.
Najemi
Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo ali pogodba vsebuje najem. Pogodba
je najemna oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe
identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Družba določi trajanje najema
kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z: a) obdobji, za katera velja možnost
podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo ta možnost izrabljena, in b) obdobji, za katera velja
možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da ta možnost ne bo izrabljena.
Družba kot najemnik
Družba kot najemnik najemov nima.
Družba kot najemodajalec
Najemne pogodbe v povezavi, s katerimi ne pride do pomembnega prenosa tveganj in koristi,
povezanih z lastništvom, so razvrščene med poslovne najeme. Prihodki od najemnin se obračunavajo
enakomerno v celotnem obdobju trajanja najema in pripoznajo med prihodki v izkazu poslovnega izida.
Začetni neposredni stroški so dodatni stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno pogajanju in
dogovarjanju o najemu, povečujejo knjigovodsko vrednost najetega sredstva in se pripoznajo v
celotnem obdobju trajanja najema enako kot prihodki od najemnin. Pogojne najemnine se pripoznajo
kot prihodek v obdobju, v katerem so zaslužene.
D. DRUGA DOLGOROČNA SREDSTVA
Med drugimi dolgoročnimi sredstvi družba izkazuje oziroma pripozna od države brezplačno pridobljene
emisijske kupone. Družba beleži prejem in uporabo emisijskih kuponov na naslednji način:
• pravice za emisije, ki jih je država (Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija Republike Slovenije
za okolje) podelila od leta 2013 dalje, so prikazane v izkazu finančnega položaja v vrednosti 1 evra
za en emisijski kupon;
• prihodki od prodaje dodeljenih emisijskih pravic so prikazani med drugimi poslovnimi prihodki
v izkazu poslovnega izida;
• nakupi emisijskih pravic na trgu se evidentirajo kot nekratkoročna sredstva po nabavni vrednosti,
če zajemajo dejanske emisije, do katerih bo prišlo v prihodnjih obdobjih;
Računovodsko poročilo
156
• kratkoročne poslovne obveznosti se evidentirajo med stroške takrat, ko ocenjena višina dejanskih
emisij presega število emisijskih pravic družbe, ki so bile ali dodeljene ali kupljene za kritje dejanskih
emisij;
• če je tržna vrednost nakupljenih emisijskih kuponov ob koncu leta nižja od njihove knjigovodske
vrednosti, se kuponi prevrednotijo zaradi oslabitve;
• družba na bilančni presečni dan najprej uporabi vse od države pridobljene kupone, za morebitni
primanjkljaj pa uporabi kupone, ki jih je kupila na trgu po povprečni ceni.
E. FINANČNI INSTRUMENTI
Finančni instrumenti vključujejo neizpeljana finančna sredstva in neizpeljane finančne obveznosti ter
izpeljane finančne instrumente. Finančni instrumenti so izkazani po pošteni in odplačni vrednosti.
Poštena vrednost je cena, ki bi jo dosegli s prodajo sredstva oziroma bi jo plačali s prenosom obveznosti
na podlagi urejenega posla med udeleženci na trgu na datum merjenja.
Ob začetnem pripoznanju družba razvrsti finančna sredstva kot naknadno izmerjena po odplačni
vrednosti, pošteni vrednosti skozi vseobsegajoči donos in po pošteni vrednosti skozi poslovni izid.
Razvrstitev finančnih sredstev ob začetnem pripoznanju je odvisna od značilnosti pogodbenega
denarnega toka finančnega sredstva in poslovnega modela družbe za upravljanje z njimi. Razen terjatev
iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente ali za katere je uporabila praktično
korist, družba ob prvotnem pripoznanju finančno sredstvo izmeri po pošteni vrednosti, ki je v primeru
finančnega sredstva, ki ni pripoznano po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, povečana
za stroške transakcije.
Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente ali za katere je družba
uporabila praktično korist, se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z MSRP 15
(gl. računovodske usmeritve v razdelku Prihodki iz pogodb s kupci).
Neizpeljana finančna sredstva
Finančna sredstva se ob začetnem pripoznanju razvrstijo v eno od naslednjih skupin:
• finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti,
• finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa,
• finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ali
• denarna sredstva.
Neizpeljana finančna sredstva vključujejo denar in denarne ustreznike, terjatve, posojila in naložbe.
Družba pripozna terjatve in posojila ter vloge oziroma depozite na dan njihovega nastanka. Druga
sredstva pripozna, ko se posel sklene oziroma ko postane stranka v pogodbenih določilih instrumenta.
Družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov
iz finančnega sredstva ali ko se prenesejo pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva
na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva.
Oslabitev finančnih sredstev je podrobneje opisana v pojasnilu G v nadaljevanju.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo
naravo dolžniškega instrumenta, so tista finančna sredstva, ki jih družba poseduje za pridobivanje
pogodbenih denarnih tokov, ki predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti od neporavnane
Računovodsko poročilo
157
glavnice. Za dolžniške instrumente, ki so pripoznani po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa, se prihodki od obresti, tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve ali
razveljavitve pripoznajo v izkazu poslovnega izida in obračunajo na enak način kot pri finančnih
sredstvih po odplačni vrednosti. Vse druge spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v izkazu
drugega vseobsegajočega donosa. Po odpravi pripoznanja se kumulativna sprememba poštene
vrednosti, ki je pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo
naravo kapitalskega instrumenta, so tista finančna sredstva, ki izpolnjujejo opredelitev kapitala skladno
z MRS 32 – Finančni instrumenti in za katere se družba odloči za nepreklicno razvrstitev v skupino
kapitalskih instrumentov po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ter jih ne
poseduje za namene trgovanja. Razvrstitev se določi po posameznem instrumentu. Dobički in izgube
iz naslova teh finančnih sredstev se nikoli ne razporedijo v izkaz poslovnega izida.
Dividende iz naslova kapitalskih instrumentov se pripoznajo kot finančni prihodki v izkazu poslovnega
izida ob vzpostavitvi pravice do plačila.
Finančna sredstva po odplačni vrednosti
Med finančna sredstva po odplačni vrednosti družba razvršča finančna sredstva, ki jih poseduje
za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov, ki predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti
od neporavnane glavnice. Družba med finančna sredstva po odplačni vrednosti razvršča posojila,
poslovne in druge terjatve. Glede na zapadlost so razvrščena med kratkoročna (zapadlost do 12
mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročna finančna sredstva (zapadlost nad 12
mesecev po datumu izkaza finančnega položaja). Posojila in terjatve so na začetku pripoznani po
pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in
terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavne obrestne mere, zmanjšani za pričakovane
kreditne izgube. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi, spremembi ali oslabitvi.
Zavarovanje poslovnih terjatev se ne obravnava kot poseben finančni instrument, temveč kot sestavni
del terjatev. Zavarovalne police se sklepajo obdobno (letno) in se nanašajo na določene terjatve in/ali
poslovne partnerje. Sklenjena zavarovalna polica je fleksibilna, pri čemer se poslovni partnerji za čas
trajanja zavarovalne police lahko dodajajo ali izvzemajo iz zavarovanja. Zavarovalne police se nanašajo
izključno na zavarovanje poslovnih terjatev.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid vključujejo finančna sredstva, namenjena
trgovanju, finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ali finančna sredstva, ki jih mora
podjetje izmeriti po pošteni vrednosti. Finančna sredstva so razvrščena med sredstva, namenjena
trgovanju, če so pridobljena z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v bližnji prihodnosti. Izvedeni
finančni instrumenti, vključno z ločenimi vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, so razvrščeni
v skupino finančnih sredstev, ki so namenjena trgovanju, razen če gre za instrumente učinkovitega
varovanja pred tveganjem. Finančna sredstva, ki ustvarjajo denarne tokove, ki niso le plačila glavnice
in obresti, se razvrstijo in izmerijo po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, ne glede na poslovni model.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so v izkazu finančnega položaja izkazana
po pošteni vrednosti z neto spremembami poštene vrednosti, ki so pripoznane v izkazu poslovnega
izida.
Denar in denarni ustrezniki
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo: denar v blagajni, sredstva na transakcijskih in deviznih
računih, bančne depozite z dospelostjo 3 mesecev in manj ter podobne naložbe, ki so namenjene
Računovodsko poročilo
158
zagotavljanju plačilne sposobnosti. Denarna sredstva se ob začetnem pripoznanju izkažejo v znesku, ki
izhaja iz ustreznih listin, na podlagi katerih se začenja obvladovati nanj vezane pravice.
Neizpeljane finančne obveznosti
Neizpeljane finančne obveznosti družbe zajemajo poslovne, finančne in druge obveznosti. Družba na
začetku te obveznosti pripozna na datum transakcije, ko postane pogodbena stranka v zvezi z
instrumentom. Družba odpravi pripoznanje obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene,
razveljavljene ali zastarane. Neizpeljane obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti,
povečani za transakcijske stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se
izmerijo po odplačni vrednosti. Glede na zapadlost so razvrščene med kratkoročne (zapadlost do 12
mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročne obveznosti (zapadlost nad 12 mesecev
po datumu izkaza finančnega položaja).
Izpeljani finančni instrumenti
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Stroški, povezani s
poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se
izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se pripoznajo v
poslovnem izidu. Poštena vrednost je opredeljena kot cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali
plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. Če
transakcijska cena ni enaka pošteni vrednosti na datum merjenja, se razlika pri tržnih sredstvih
pripozna v poslovnem izidu ali pa se časovno razmeji in se pozneje sprosti v poslovni izid v skladu s
politiko. Finančne naložbe ali finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega
izida, se vsaj enkrat letno, pri pripravi letnih računovodskih izkazov, ponovno izmerijo po pošteni
vrednosti. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz spremembe poštene vrednosti, se pripoznajo v izkazu
poslovnega izida.
Družba opravlja nakupe strateških surovin v ameriških dolarjih, prav tako vrši prodajo na dolarske trge,
ki je vrednostno bistveno nižja od nabav. Zaradi nakupa in prodaje v različnih valutah prihaja
do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami in do nenehno se spreminjajočega menjalnega
razmerja tečajev evro/dolar; družba to usklajuje s terminskimi posli, da ohrani pravilno razmerje
evro/dolar in zmanjša valutna tveganja.
F. SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV)
Sredstva ali skupina za odtujitev, ki obsega sredstva in obveznosti, za katere se pričakuje, da bo njihova
vrednost poravnana predvsem s prodajo in je prodaja zelo verjetna, se razvrstijo med sredstva in
obveznosti za prodajo. Izgube zaradi oslabitve ob prerazvrstitvi sredstev med sredstva, namenjena
za prodajo, in poznejše izgube ali dobički ob ponovnem merjenju se izkazujejo v poslovnem izidu.
Dobički se ne izkazujejo v višini, ki presega morebitne kumulativne izgube zaradi oslabitve. Ko se
neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva razporedijo med sredstva, namenjena
prodaji, se prenehajo amortizirati. Družba ob prodaji odpravi pripoznanje sredstva (skupine)
za odtujitev, učinek odtujitev, zmanjšan za stroške, ki jih lahko pripišemo neposredno prodaji, pa
pripozna med drugimi poslovnimi prihodki oziroma odhodki.
G. ZALOGE
Zaloge družbe so ovrednotene po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši
izmed njiju. Izvirna vrednost zajema nabavno vrednost, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne dajatve
in neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Neposredni stroški
Računovodsko poročilo
159
nabave so prevozni stroški, stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja, stroški spremljanja blaga in
drugi stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno pridobljenemu trgovskemu blagu, materialu ali
storitvam. Popusti pri nakupni ceni obsegajo tako tiste, ki so navedeni na računu, kot tudi tiste, ki so
dobljeni pozneje in se nanašajo na posamezno nabavo.
Družba vodi zaloge surovin in materiala ter pomožnega materiala, embalaže in trgovskega blaga
po nabavnih cenah z vsemi odvisnimi stroški nabave. Pri izkazovanju zalog in porabe materiala družba
uporablja stalne cene z odmiki. Poraba osnovnih surovin se evidentira po metodi FIFO, poraba ostalih
zalog materiala in blaga pa po metodi tehtanih povprečnih cen. Zaloge surovin in materiala brez gibanja
se zaradi oslabitve prevrednotujejo z odpisovanjem vrednosti po naslednjih merilih:
− tretje leto: 25 %,
− četrto leto: 50 %,
− peto leto: 100 %.
Zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in gotovih proizvodov so vrednotene s proizvajalnimi
stroški, ki vključujejo neposredne stroške materiala, plač in proizvajalnih storitev, amortizacijo ter del
splošnih proizvajalnih stroškov proizvajalnih stroškovnih mest, ki zajemajo stroške materiala,
vzdrževanja, zavarovanja in del stroškov drugih storitev. Pri izkazovanju zalog nedokončane
proizvodnje in gotovih proizvodov družba uporablja stalne cene (PVS) z odmiki. Prenos stroškov iz zalog
se opravi po metodi tehtanih povprečnih cen.
Zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov brez gibanja se zaradi oslabitve
prevrednotujejo z odpisovanjem vrednosti po naslednjih merilih:
− drugo leto: 25 %,
− tretje leto: 50 %,
− četrto leto: 100 %.
H. OSLABITEV SREDSTEV
Finančna sredstva
Skladno z MSRP 9 družba uporablja model pričakovanih izgub, s katerim ne pripoznava samo nastalih
izgub, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. Družba oceni dokaze
o oslabitvi finančnih instrumentov. Če se na datum poročanja kreditno tveganje pri finančnem
instrumentu od začetnega pripoznanja ni znatno povečalo, temelji ocena oslabitev na pričakovanih
kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačila finančnega instrumenta v naslednjih 12 mesecih.
Za finančna sredstva, kot so terjatve do kupcev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se
uporablja poenostavljeni pristop, na podlagi katerega se popravek vrednosti izračunava kot znesek, ki
je enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja finančnega sredstva. Družba
oblikuje skupine terjatev na podlagi njihovih zavarovanosti/nezavarovanosti, zapadlosti, podobnih
značilnosti tveganja in poplačljivosti v preteklih letih, ki so popravljene za oceno Uprave o tem, ali so
dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, ki jih predvideva
pretekli razvoj.
Če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja, vendar sredstva še ne kažejo
objektivnih dokazov za oslabitev, temelji ocena oslabitev na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega
trajanja finančnega sredstva. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi
denarnimi tokovi, ki so zapadli po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere družba pričakuje, da
Računovodsko poročilo
160
jih bo prejela. Za finančna sredstva, ki na dan poročanja kažejo objektivne znake oslabitve, se popravek
vrednosti zaradi pričakovanih kreditnih izgub na osnovi sklepa Uprave oblikuje v celoti. Družba
pripozna odpis finančnega sredstva, kadar utemeljeno pričakuje, da pogodbenih denarnih tokov ne bo
uspela izterjati. Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali
kršitev s strani dolžnika; znaki, da bo dolžnik šel v stečaj ali je v postopku po Zakonu o finančnem
poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem znesku,
je treba šteti kot dvomljive, če se zaradi njih začne sodni postopek, pa kot sporne. Družba obračuna
popravek njihove vrednosti v breme poslovnih odhodkov v zvezi s terjatvami. Oblikovanje popravka
vrednosti terjatev do kupcev in drugih poslovnih terjatev temelji na individualni presoji njihove
tveganosti glede na dinamiko plačil iz izkušenj v preteklosti, zamude pri preteklih plačilih, bonitetno
oceno poslovnega partnerja in status poslovnega partnerja v primerih insolventnih postopkov.
Kot finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se vodijo
naložbe v lastniške vrednostne papirje oziroma deleže drugih družb, za katere je bila ob začetnem
pripoznanju sprejeta nepreklicna odločitev, da niso v posesti za trgovanje. Poštena vrednost
vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, se izmeri po borznem tečaju na dan poročanja. Dobički ali
izgube iz spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu in so
prikazani neposredno v kapitalu kot rezerva za poštene vrednosti finančnih instrumentov v neto
znesku. Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajočem donosu, se ne smejo naknadno prenesti v
poslovni izid. Nabrani dobiček ali izguba se prenaša znotraj lastniškega kapitala.
Nefinančna sredstva
Družba ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost pomembnih nefinančnih sredstev
z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva
vrednost sredstva. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote (DUE) je vrednost
pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju
vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo
vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti
denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Pri razporeditvi oslabitve na posamezno sredstvo DUE
se knjigovodska vrednost posameznega sredstva ne zmanjša pod vrednost, ki je višja od poštene
vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve (če je izmerljiva), pod vrednost pri uporabi (če jo je mogoče
določiti) ali pod vrednost, ki je enaka nič evrov. Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se
pripozna v primeru, ko njegova (njena) knjigovodska vrednost presega njegovo (njeno) nadomestljivo
vrednost. Oslabitev se pripozna v poslovnem izidu. Družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih
ob koncu poročevalskega obdobja ovrednoti in tako ugotovi, ali je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta
celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi
katerih družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do
višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi
bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila
pripoznana izguba zaradi oslabitve.
I. DOLOČANJE POŠTENE VREDNOSTI
Ob upoštevanju računovodske usmeritve družbe je potrebna določitev poštene vrednosti tako
nefinančnih kot tudi finančnih sredstev in obveznosti, bodisi zaradi merjenja posameznih sredstev
bodisi zaradi dodatnih razkritij poštenih vrednosti. Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče
prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v
premišljenem poslu.
Računovodsko poročilo
161
Metode določanja poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja ali poročanja
so opisane v nadaljevanju.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in finančna sredstva po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in finančnih sredstev
po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa se določa na podlagi primerljivih tržnih
podatkov podjetij elektro panoge.
Terjatve in posojila
Poštena vrednost terjatev in posojil se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov,
razobrestenih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja. Ocena upošteva kreditno
tveganje teh finančnih sredstev.
Neizpeljane finančne obveznosti
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil
glavnice in obresti, diskontiranih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja.
J. KAPITAL
Celotni kapital družbe sestavljajo: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve od dobička, rezerve,
nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, zadržani dobiček iz prejšnjih let ali nepokrita izguba
iz prejšnjih let in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še nepokrita izguba poslovnega leta.
Vpoklicani kapital predstavlja osnovni delniški kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu družbe in
ga sestavljajo navadne delnice.
Lastne delnice: ob odkupu lastnih delnic, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek
plačanega nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih
davčnih učinkov pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice se izkazujejo kot lastne
delnice in se odštejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic ali njihovi naknadni ponovni izdaji se prejeti
znesek izkaže kot povečanje kapitala in tako dobljeni presežek ali manko pri transakciji se prenese na
kapitalske rezerve oziroma na zadržani dobiček.
Kapitalske rezerve predstavljajo kapitalske rezerve, oblikovane v postopku lastninjenja, in splošni
prevrednotovalni popravki kapitala, ki so v skladu s takrat veljavnimi SRS vključevali revalorizacijo
osnovnega kapitala pred letom 2002. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala družbe je bil zaradi
prehoda na nove SRS (2006) 1. 1. 2006 prenesen v kapitalske rezerve.
Rezerve od dobička so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za
poravnavanje možnih izgub v prihodnosti. Sestavljajo jih: zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice
oziroma lastne poslovne deleže, lastne delnice oz. lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka),
statutarne rezerve in druge rezerve od dobička.
Zadržani čisti dobiček iz prejšnjih let je ostanek tedanjega čistega dobička, ki ni v obliki dividend ali
drugih deležev razdeljen lastnikom kapitala, pa tudi ne namensko opredeljen kot rezerva.
Računovodsko poročilo
162
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se nanašajo na spremembo poštene
vrednosti finančnih naložb v kapital drugih družb, ki se merijo po pošteni vrednosti prek kapitala.
V rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, so zajeti tudi stroški ponovne meritve
pozaposlitvenih zaslužkov (aktuarski dobički/izgube), nastali zaradi spremembe sedanje vrednosti
obveze za odpravnine ob upokojitvi.
Dividende: dokler dividend ne odobri skupščina delničarjev, so predvidene dividende obravnavane kot
zadržani dobički, torej se dividende v računovodskih izkazih priznajo v obdobju, v katerem je bil sprejet
sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
K. KRATKOROČNI ZASLUŽKI ZAPOSLENIH
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko
je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.
L. NEKRATKOROČNI ZASLUŽKI ZAPOSLENIH
Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu
jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane rezervacije.
Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih
izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan poročanja. V izračunu so upoštevani
stroški odpravnin ob upokojitvi in strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. V izkazu
poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih zaslužkov
oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub pa v drugem vseobsegajočem donosu.
M. REZERVACIJE
Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih
je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki
omogočajo gospodarske koristi. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov,
potrebnih za poravnavo obveze na dan poročanja. Družba pripoznava rezervacije, ko so zanje izpolnjeni
pogoji, in sicer v breme ustreznih stroškov oziroma odhodkov.
Rezervacija za ekologijo se oblikuje kot najboljša ocenjena višina stroškov na osnovi ocen zunanjih
neodvisnih okoljskih strokovnjakov, povezanih z delovanjem odlagališč in naprav v lasti družbe
za pokrivanje dolgoročnih obvez. Uprava družbe presoja ali obstaja zakonska, pogodbena ali
konstruktivna obveznost za oblivanje/sprostitev rezervacije. Rezervacije se diskontirajo z risk free rate,
glede na ocenjeno časovnico izvedbe del, ki je predvidena s pomočjo ocen zunanjih strokovnjakov
glede na strukturo zemljišč, potrebne aktivnosti in zakonska določila. V letu 2022 se je opravila
ponovna preverba rezervacij, kjer se je ponovno ocenila izvedba potrebnih del, opredelila časovnica
izvedbe del ter vrednost izvedbe del, kjer je bila upoštevana inflacija in na osnovi časovnice ustrezno
opravljeno diskontiranje rezervacij z diskontom faktorjem donosa državnih obveznic. Opravljena je bila
na osnovi ocene s pomočjo zunanjih strokovnjakov in letnega pregleda poslovodstva. Usklajevanje
stroškov je bilo izvedeno glede na rast cen materialov in storitev za izvedbo potrebnih sanacij.
N. DRŽAVNE PODPORE
Računovodsko poročilo
163
Prihodki iz naslova državnih podpor se pripoznajo v računovodskih izkazih družbe Cinkarna Celje, d. d.,
ko so prejeti in ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne
pomoči iz naslova epidemije v Sloveniji družba izkazuje med tekočimi poslovnimi prihodki. Preostale
državne in druge subvencije, prejete za kritje stroškov, so pripoznane dosledno kot prihodki v obdobjih,
v katerih nastajajo zadevni odhodki, ki naj bi jih subvencije nadomestile. S sredstvi povezane državne
podpore se v izkazu poslovnega izida pripoznajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja
v dobi koristnosti posameznega sredstva.
Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje določenih stroškov,
ostajajo začasno med odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke skladno
z amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma nastajanjem stroškov, za katerih pokrivanje
so namenjene.
O. DRUGA KRATKOROČNA SREDSTVA IN DRUGE OBVEZNOSTI
V okviru drugih kratkoročnih sredstev družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke.
Skladno s postavljeno metodologijo razmejevanja stroškov letnih obveznosti se med letom izkazujejo
razmejeni stroški regresa za letni dopust, plačane zavarovalne premije in drugi kratkoročni stroški.
Na dan poročanja družba izkazuje vnaprej plačane nabavne stroške surovin in stroške, ki se nanašajo
na prihodnje bilančno obdobje. Družba med drugimi kratkoročnimi sredstvi izkazuje tudi DDV od
prejetih predujmov.
V okviru drugih kratkoročnih obveznosti družba izkazuje kratkoročno vnaprej vračunane stroške
oziroma odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Skladno s postavljeno metodologijo razmejevanja
stroškov letnih obveznosti se med letom razmejujejo načrtovane poslovne obveznosti. Med
kratkoročno odloženimi prihodki so evidentirani obračunani prihodki med letom od prodaje
proizvodov in storitev. Prav tako med drugimi kratkoročnimi obveznostmi družba izkazuje obračunano
neizkoriščeno pravico do letnega dopusta in tudi DDV od danih predujmov.
P. PRIHODKI
Prihodki iz pogodb s kupci
Prihodki v skladu z MRSP 15 se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem
obdobju povezano s povečanjem vrednosti sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče
zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če
ti niso uresničeni že ob nastanku.
Prihodki iz pogodb s kupci so rezultat prodaje izdelkov kemične, metalurške in druge proizvodnje
izdelkov in materiala, kjer izpolnitev izvršitvene obveze nastane v trenutku, ko je blago odpremljeno
oziroma ko ga prevzame kupec. Pri prihodkih iz pogodb s kupci, pri katerih so rezultat prodaje storitve,
pa izpolnitev izvršitvene obveze nastane v trenutku, ko je storitev opravljena. Prihodki od prodaje so
tisti, ki izhajajo iz pogodb s kupci o prodaji blaga ali storitev. Prihodki od prodaje odražajo prenose
(dobave) pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitev kupcem, in sicer v višini pričakovanih
nadomestil, do katerih bo družba upravičena v zameno za to blago ali storitve. Zneski, zbrani v korist
tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve, ki se obračunajo ob prodaji,
niso sestavina prihodkov od prodaje. Podobno tudi zneski, zbrani v korist zastopanega, niso sestavina
prihodkov od prodaje (prihodek od prodaje je samo tisti del nadomestila, ki pripada zastopniku
za opravljeno storitev zastopanja). Blago oziroma storitev je prenesena, ko ga/jo kupec pridobi (ali
pridobiva) v obvladovanje. Kupec pridobi v obvladovanje blago ali storitev, ko pridobi pravico
do odločanja o njegovi/njeni uporabi, in pravico do praktično vseh njegovih/njenih preostalih koristi.
Takšno obvladovanje vključuje tudi sposobnost preprečevanja drugim, da usmerjajo uporabo blaga ali
Računovodsko poročilo
164
storitve in pridobijo koristi iz njegovega/njenega naslova. Koristi iz naslova blaga oziroma storitev so
morebitni denarni tokovi (prejemki ali prihranki pri izdatkih), ki se lahko pridobijo neposredno ali
posredno na različne načine. Družba prenese obvladovanje blaga ali storitve in s tem izpolni oziroma
izpolnjuje izvršitveno obvezo, in sicer v določenem trenutku ali postopoma. Ob sklenitvi pogodbe
s kupcem mora družba opredeliti vse v pogodbi vsebovane izvršitvene obveze. Kot samostojna (ločena)
izvršitvena obveza se opredeli vsaka obveza za prenos blaga ali storitve kupcu:
• ki jo je po sodilih MRSP v kontekstu pogodbe mogoče opredeliti ločeno od drugih pogodbenih
obvez za prenos blaga ali storitev;
• kupec lahko pogodbeno dogovorjeno blago ali storitev uporablja samostojno ali skupaj z
drugimi razpoložljivimi oziroma enostavno dostopnimi viri (sredstvi). Dejstvo, da družba redno
prodaja blago ali storitev ločeno, bi na primer kazalo, da lahko kupec uporablja blago ali
storitev samostojno ali v povezavi z drugimi enostavno dostopnimi viri.
Prihodki od prodaje se pripoznajo v znesku, ki odraža transakcijsko ceno, ki se razporedi na samostojno
izvršitveno obvezo. Transakcijska cena je znesek nadomestila, do katerega družba pričakuje, da bo
upravičena v zameno za prenos blaga ali storitev na kupca, razen zneskov, ki se zbirajo v imenu tretjih
oseb.
Obvladovanje blaga in storitev je odvisno od določil kupoprodajne pogodbe, do prenosa pa pride
v trenutku, ko kupec blago prevzame ali je storitev opravljena. Običajni rok plačila je od 30 do 90 dni.
Sredstva iz pogodb s kupci
Sredstvo iz pogodbe je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesene na kupca,
vendar kupcu še niso bile zaračunane. Med sredstvi iz pogodb družba izkazuje nezaračunane prihodke
za dobavljeno blago in storitve kupcem.
Obveznosti iz pogodb s kupci
Obveznost iz pogodbe je obveznost prenosa blaga ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki ga
je družba prejela od kupca. Obveznosti iz pogodb s kupci družba izkazuje iz naslova odobrenih
količinskih popustov. Obveznosti iz pogodbe se pripoznajo kot prihodki, ko družba izpolni svojo
izvršitveno obvezo po pogodbi.
Ostali prihodki od prodaje
Prihodki in drugi poslovni prihodki se pripoznajo, ko je storitev opravljena in je kupec pridobil
obvladovanje nad blagom ali storitvijo skladno z MSRP 15.
Drugi poslovni prihodki nastanejo ob odtujitvi neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih
sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo ter ob nastanku
drugih neobičajnih postavk. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.
Finančni prihodki
Obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo
razpoložljivih finančnih sredstev, pozitivne tečajne razlike in dobičke od inštrumentov za varovanje
pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob
njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu
poslovnega izida pripoznajo, ko družba pridobi pravico do plačila.
Računovodsko poročilo
165
Q. ODHODKI
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano
z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko je porabljen material oziroma opravljena storitev, in sicer
v obdobju, na katero se nanašajo. Pri običajnem vrednotenju zalog proizvodov in nedokončane
proizvodnje po proizvajalnih stroških se upoštevajo poslovni odhodki, sestavljeni iz proizvajalnih
stroškov, ki se ne zadržujejo več v teh zalogah, pa tudi v obračunskem obdobju obračunani stroški
nakupovanja in stroški prodajanja ter stroški splošnih dejavnosti. Prenos stroškov iz zalog proizvodov
in nedokončane proizvodnje med prodane količine ter prenos nabavne vrednosti trgovskega blaga in
materiala med prodane količine se opravita po metodi stalnih (ocenjene, standardne) cen, pri čemer
se upošteva tudi sorazmerni del odmikov.
Poslovni odhodki so enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečani za stroške, ki se
zadržujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje, ter zmanjšani za stroške, ki se
zadržujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje, vrednoteni po proizvajalnih
stroških.
Poslovne odhodke povečuje nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala. Stroški
storitev se v večji meri nanašajo na stroške, nastale v zvezi z vzdrževanjem sredstev, transportnimi
storitvami, storitvami posrednikov pri prodaji proizvodov, stroške reklame (sponzorstva), stroške
raziskovalnega dela in stroške intelektualnih storitev.
Poslovni odhodki – oslabitve se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi,
neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. Druge odhodke sestavljajo
neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.
Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za posojila, negativne tečajne razlike in izgube zaradi
oslabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja
se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.
R. OBDAVČITEV (davek od dobička)
Davek od dobička pravnih oseb poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička
se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se
izkazujejo neposredno v kapitalu. Obdavčljivi dobiček se razlikuje od čistega dobička, poročanega
v izkazu poslovnega izida, ker izključuje postavke prihodkov ali odhodkov, ki so obdavčljive ali odbitne
v drugih letih, in postavke, ki niso nikoli obdavčljive ali odbitne.
Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno
leto z uporabo davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja.
Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti v izkazu finančnega položaja, pri čemer se upoštevajo
začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega
poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Odloženi davek se izkaže v višini, ki jo bo po
pričakovanjih treba plačati ob odpravi začasnih razlik na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu
uveljavljenih na datum poročanja.
Odložena obveznost za davek je v celoti izkazana z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega
položaja za začasne razlike, ki nastanejo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznostmi ter
njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v posamičnem računovodskem izkazu družbe. Odloženi davek se
Računovodsko poročilo
166
določi z uporabo davčnih stopenj (in zakonov), za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko bo
odložena obveznost za davek poravnana. Odloženi davek se prav tako ne izkaže, ko gre za obdavčljive
začasne razlike ob začetnem pripoznanju finančnih naložb. Znesek odloženega davka temelji
na pričakovanem načinu povračila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti
ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja. Odložene terjatve za davek in odložene
obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in
odmerjene obveznosti za davek od dohodka.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago
prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.
Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti
davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
S. POROČANJE PO ODSEKIH
Odsek je prepoznavni sestavni del družbe, ki se ukvarja z določenimi izdelki ali storitvami (področni
odsek) ali z izdelki in storitvami v posebnem, geografsko definiranem gospodarskem okolju (območni
odsek); ti se med seboj razlikujejo po tveganjih in donosih. Informacije po odsekih so izkazane
po območnih in področnih odsekih družbe. Poročanje družbe po odsekih temelji na območnih odsekih,
ki jih podpirata tudi način vodenja v okviru družbe in sistem notranjega poročanja.
Območni odseki družbe so Slovenija, Evropska unija, tretje države in trgi nekdanje Jugoslavije. Področni
odseki družbe so Titanov dioksid, Predelava cinka, Laki, mastri in tiskarske barve, Agro program in
ostalo. Informacije o odsekih so prikazane v poglavju Prihodki iz pogodb s kupci v Računovodskem delu
poročila. Poslovni izid po področnih odsekih je izkazan kot razlika med poslovnimi prihodki in odhodki,
z upoštevanjem tistih prihodkov in stroškov, ki jih je moč posameznemu odseku neposredno pripisati,
pri čemer so izvzeti prevrednotovalni prihodki in odhodki, ki jih ni mogoče smiselno razporediti
po področnih odsekih. Manjši področni odseki so združeni v eno kategorijo, ker so nepomembni, hkrati
pa bi lahko podrobna razkritja podjetju povzročila pomembnejšo škodo.
T. DOBIČEK NA DELNICO
Družba Cinkarna Celje, d. d., izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice, ki jo izračuna tako, da
dobiček/izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, deli s številom navadnih delnic v poslovnem letu.
Popravljeni dobiček na delnico je enak osnovnemu dobičku, ker vse delnice družbe Cinkarna Celje
pripadajo istemu razredu navadnih imenskih kosovnih delnic.
U. OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ PRI UPORABI FINANČNIH INSTRUMENTOV
Družba Cinkarna Celje za obvladovanje finančnih tveganj pri uporabi finančnih instrumentov
za obvladovanje kreditnega, likvidnostnega, tržnega, valutnega in poslovnega tveganja uporablja
različne instrumente, ki so podrobneje predstavljeni v pojasnilu VIII Finančni instrumenti in finančna
tveganja.
IV. POROČANJE PO ODSEKIH
Družba Cinkarna Celje, d. d., poroča po geografsko določenih odsekih in prodajnih programih prihodke
iz pogodb s kupci. Prihodki iz pogodb s kupci so prikazani glede na geografsko lokacijo kupcev in
Računovodsko poročilo
167
prodajne programe. Pri pripravi in predstavitvi izkaza poslovnega izida ter prihodkov iz pogodb s kupci
družba spremlja naslednje odseke:
‒ Titanov dioksid, ki zajema prodajo pigmenta titanovega dioksida;
‒ Predelava cinka, ki zajema prodajo metalurških proizvodov;
‒ Barve, laki, mastri in tiskarske barve;
‒ Agro program, ki zajema prodajo bakrovih fungicidov in Humovitov;
‒ Ostalo, ki zajema prodajo CEGIPS-a, žveplene kisline, polimerov, storitvene dejavnosti, počitniške
kapacitete ipd.
Prodaja po področnih odsekih
V EUR
Leto 2022
Leto 2021
Titanov dioksid
187.495.664
156.788.783
Predelava cinka
8.240.209
6.364.355
Laki, mastri in tiskarske barve
18.516.808
17.687.588
Agro program
8.399.825
7.990.692
Ostalo
4.500.610
3.630.682
SKUPAJ
227.153.116
192.462.100
Prodaja po območnih odsekih
V EUR
Leto 2022
Leto 2021
Slovenija
18.781.919
17.355.361
Evropska unija
173.950.706
142.500.353
Trg držav bivše Jugoslavije
4.959.791
4.383.469
Tretje države
27.117.372
24.693.293
Tretje države – dolarski trg
2.343.328
3.529.624
SKUPAJ
227.153.116
192.462.100
Računovodsko poročilo
168
Poslovni izid po področnih odsekih
Družba prav tako spremlja rezultate odsekov po prodajnih programih, ki se redno pregledujejo in na
osnovi katerih se spremljajo odločitve o bodočem poslovanju posamičnega programa. Po odsekih
družba spremlja poslovni izid iz poslovanja. Finančni izid, davek od dobička, odložene terjatve za davek
in čisti poslovni izid pa družba spremlja na ravni družbe kot celote, prav tako se izkaz finančnega
položaja družbe spremlja samo na ravni družbe.
V EUR
Titanov dioksid – pigmenti
Predelava cinka
Laki, mastri, tisk. barve
Agro program
Ostalo
Skupaj
Leto 2021
Leto 2022
Leto 2021
Leto 2022
Leto 2021
Leto 2022
Leto 2021
Leto 2022
Leto 2021
Leto 2022
Leto 2021
Leto 2022
Prih. iz pog. s
kupci
156.788.783
187.495.664
6.364.355
8.240.209
17.687.588
18.516.808
7.990.692
8.399.825
3.630.681
4.500.610
192.462.100
227.153.116
Drugi
poslovni prih.
1.152.824
7.297.949
2.058
7.467
20.812
34.273
30.340
21.777
3.931.503
2.830.810
5.137.537
10.192.276
Sprememba
vrednosti
zalog
–709.213
13.624.957
55.962
45.758
–76.227
767.982
275.758
–494.589
–10.125
169.815
–463.845
14.113.923
Stroški
poslovanja
–117.981.010
–155.281.120
–6.259.407
–8.112.153
–15.351.019
–16.451.077
–8.338.342
–7.864.834
–9.229.407
–10.574.488
–157.159.184
–198.283.672
– od tega
amortizacija
–6.142.369
–7.367.314
–95.229
–79.813
–479.852
–395.688
–330.947
–292.084
–4.233.017
–4.015.785
–11.281.415
–12.150.684
Poslovni izid
iz poslovanja
39.251.384
53.137.450
162.969
181.281
2.281.154
2.867.986
17.172
62.179
–1.736.071
–3.073.253
39.976.608
53.175.643
Prihodki od
obresti
12.284
20.235
Drugi
finančni
prihodki
13.915
16.025
Odhodki od
obresti
–4.189
–2.714
Drugi
finančni
odhodki
–42.113
–493.615
Finančni izid
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
–20.103
–460.069
Odloženi
davki
276.914
–529.510
Davek od
dobička
–7.006.296
–8.789.599
Čisti dobiček
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
33.227.124
43.396.465
Računovodsko poročilo
169
V. POJASNILA
1 Neopredmetena sredstva
V EUR
Skupina
neopredmetenih
sredstev za leto
2022
Nabavna vrednost
Popravek vrednosti
Neodpisana vrednost
31. 12. 2022
31. 12. 2021
31. 12. 2022
31. 12. 2021
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Premoženjske
pravice
5.845.554
5.633.593
4.907.487
4.744.346
938.067
889.248
Sredstva v
pridobivanju
270.158
91.424
0
0
270.158
91.424
SKUPAJ
6.115.711
5.725.018
4.907.487
4.744.346
1.208.224
980.672
V EUR
Skupina
neopredmetenih
sredstev za leto
2021
Nabavna vrednost
Popravek vrednosti
Neodpisana vrednost
31. 12. 2021
31. 12. 2020
31. 12. 2021
31. 12. 2020
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Premoženjske
pravice
5.633.593
5.537.658
4.744.346
4.519.833
889.248
1.017.825
Sredstva v
pridobivanju
91.424
17.646
0
0
91.424
17.646
SKUPAJ
5.725.018
5.555.304
4.744.346
4.519.833
980.672
1.035.471
Dobe koristnosti neopredmetenih sredstev so končne. Družba je preverila njihove vrednosti in
ugotovila, da njihova sedanja vrednost ne presega njihove nadomestljive vrednosti. V letu 2022 je
družba investirala v dolgoročne premoženjske pravice iz naslova vlaganj v programsko opremo in
projektno dokumentacijo. Zmanjšanja neopredmetenih sredstev se nanašajo na obračunano
amortizacijo in odpis drugih neopredmetenih sredstev.
67 % vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi 31. 12. 2022, je bilo v celoti amortiziranih (31.
12. 2021 jih je bilo 81 %). Delež je izračunan glede na nabavno vrednost neopredmetenih sredstev.
Neopredmetena sredstva na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021 niso dana kot poroštva za obveznosti.
Prav tako družba nima obvez iz sklenjenih pogodb na nakup neopredmetenih dolgoročnih sredstev.
Računovodsko poročilo
170
Gibanja neopredmetenih sredstev
V EUR
Leto 2022
Premoženjske
pravice
Sredstva v
pridobivanju
SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje na dan 31. 12. 20201
5.633.593
91.424
5.725.017
Povečanja
0
436.676
436.676
Prenos iz sred. v pridobivanju
257.942
–257.942
0
Stanje na dan 31. 12. 2022
5.891.535
270.157
6.161.693
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje na dan 31. 12. 2021
4.744.345
0
4.744.345
Amortizacija tekočega leta
209.124
0
209.124
Stanje na dan 31. 12. 2022
4.953.469
0
4.953.469
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31. 12. 2021
889.248
91.424
980.672
Stanje 31. 12. 2022
938.066
270.157
1.208.224
V EUR
Leto 2021
Premoženjske pravice
Sredstva v pridobivanju
SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje na dan 31. 12. 2020
5.537.658
17.646
5.555.304
Povečanja
0
169.713
169.713
Prenos iz sred. v pridobivanju
95.935
–95.935
0
Stanje na dan 31. 12. 2021
5.633.593
91.424
5.725.017
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje na dan 31. 12. 2020
4.519.832
0
4.519.832
Amortizacija tekočega leta
224.513
0
224.513
Stanje na dan 31. 12. 2021
4.744.345
0
4.744.345
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31. 12. 2020
1.017.826
17.646
1.035.471
Stanje 31. 12. 2021
889.248
91.424
980.672
Del dolgoročnih premoženjskih pravic se nanaša na služnostne pravice z dokončno dobo koristnosti, ki
so izkazane med zemljišči.
2 Opredmetena osnovna sredstva
V EUR
Skupina
opredmetenih
OS
Nabavna vrednost
Popravek vrednosti
Neodpisana vrednost
za leto 2022
31. 12. 2022
31. 12. 2021
31. 12. 2022
31. 12. 2021
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Zemljišča
10.803.263
10.803.263
1.198.754
1.126.413
9.604.509
9.676.850
Zgradbe
128.674.115
126.487.363
87.057.629
84.187.165
41.616.487
42.300.197
Oprema
225.138.242
227.909.652
183.644.286
183.515.529
41.493.957
44.394.123
Sred. v
pridobivanju
10.276.338
9.172.421
0
0
10.276.338
9.172.421
Predujmi
1.091.727
352.537
0
0
1.091.727
352.537
SKUPAJ
375.983.686
374.725.236
271.900.668
268.829.107
104.083.017
105.896.130
V EUR
Računovodsko poročilo
171
Skupina
opredmetenih
OS
za leto 2021
Nabavna vrednost
Popravek vrednosti
Neodpisana vrednost
31. 12. 2021
31. 12. 2020
31. 12. 2021
31. 12. 2020
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Zemljišča
10.803.263
10.803.263
1.126.413
1.054.071
9.676.850
9.749.192
Zgradbe
126.487.363
124.538.191
84.187.165
81.177.713
42.300.197
43.360.477
Oprema
227.909.652
221.895.740
183.515.529
179.915.685
44.394.123
41.980.055
Sred. v
pridobivanju
9.172.421
10.492.059
0
0
9.172.421
10.492.059
Predujmi
352.537
821.380
0
4.158
352.537
817.222
SKUPAJ
374.725.236
368.550.632
268.829.107
262.151.627
105.896.130
106.399.005
Družba nima sredstev v finančnem najemu, prav tako po stanju na dan 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021
družba nima sredstev, zastavljenih za kakršna koli jamstva.
Gibanja nepremičnin, naprav in opreme
V EUR
Leto 2022
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna in
druga oprema
SKUPAJ
Sredstva v
pridobivanju
Predujmi
SKUPAJ
NABAVNA
VREDNOST
Stanje/dan
31. 12. 2021
10.803.263
126.487.363
227.909.652
365.200.278
9.172.421
352.537
374.725.236
Povečanja
0
0
0
0
9.532.635
1.199.362
10.731.997
Prenos iz sred. v
pridob.
0
2.230.260
6.198.459
8.428.719
–8.428.719
0
0
Zmanjšanja
0
43.507
8.969.869
8.969.869
0
460.172
9.430.041
Stanje na dan
31. 12. 2022
10.803.263
128.674.115
225.138.243
364.615.621
10.276.338
1.091.726
375.983.685
POPRAVEK VRED.
Stanje/dan
31. 12. 2021
1.126.413
84.187.166
183.515.529
268.829.108
0
0
268.829.108
Amortizacija
72.342
3.271.577
8.597.642
11.941.561
0
0
11.941.561
Zmanjšanja
0
41.539
8.468.885
8.510.425
0
0
8.510.425
Povečanja
0
359.575
0
359.575
0
0
359.575
Stanje na dan
31. 12. 2022
1.198.755
87.057.628
183.644.286
271.900.668
0
0
271.900.668
NEODPISANA VRED.
Stanje/dan
31. 12. 2021
9.676.850
42.300.197
44.394.123
96.371.170
9.172.421
352.537
105.896.129
Stanje na dan
31. 12. 2022
9.604.509
41.616.487
41.493.957
92.714.953
10.276.338
1.091.726
104.083.017
Po stanju na dan 31. 12. 2022 je družba v skladu z MRS 16 opravila preizkus oslabitve vrednosti
dolgoročnih sredstev in zato opravila cenitev sredstev pri pooblaščenem cenilcu vrednosti podjetja. Iz
cenitve (vrednost pri uporabi za namene računovodskega poročanja) izhaja, da sredstva zaradi
inflatornih razmer in vsesplošnega poslabševanja makroekonomskih razmer družbe niso precenjena in
njihova cenitvena vrednost presega knjigovodsko vrednost.
Preizkus oslabitve vrednosti dolgoročnih sredstev denar ustvarjajoče enote družbe Cinkarna Celje, d.
d., je bil narejen zaradi znamenj, da bi bilo sredstvo lahko oslabljeno zaradi vpliva inflacije na
gospodarsko okolje in vsesplošno poslabšanje gospodarskih razmer. V zadnjem četrtletju 2022 se je
družba soočila s padcem prodajnih cen in količin na trgu nosilnega proizvoda – titanovega dioksida,
soočena je bila z zmanjšanim povpraševanjem po nosilnem proizvodu in hkrati z vdorom kitajskega
Računovodsko poročilo
172
pigmenta. Družba Cinkarna Celje je kljub temu poslovno leto 2022 zaključila z odličnimi rezultati in
dosegla nadpovprečen dobiček zadnjih let.
Nadomestljiva vrednost sredstva je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali njegova
vrednost pri uporabi – odvisno od tega, katera je večja. Za potrebe testa oslabitve je bila nadomestljiva
vrednost denar ustvarjajoče enote določena na osnovi izračuna vrednosti pri uporabi, tj. z uporabo
projekcij denarnih tokov, ki temeljijo na petletnih finančnih načrtih denar ustvarjajoče enote in v
katerih se predpostavlja postopna normalizacija razmer. Pri projekciji je uporabljen diskontni faktor
10,26 % (2023–2027) in letna dolgoročna stopnja rasti preostalega denarnega toka 2,6 %. Po oceni
poslovodstva razumna sprememba diskontne stopnje oziroma stopnje rasti ne bi povzročila oslabitve
sredstev denar ustvarjajoče enote. Na osnovi navedenih predpostavk izračunana ocena vrednosti
sredstev denar ustvarjajoče enote Cinkarna Celje presega knjigovodsko, zato slabitev denar
ustvarjajoče enote ni potrebna.
Pri oceni vrednosti smo v okviru simulacije preverili vpliv spremembe ključnih parametrov: diskontne
stopnje, NOPLAT, CAPEX in dolgoročne stopnje rasti na vrednost celotnega kapitala ocenjevane
družbe. Vpliv teh sprememb je prikazan v nadaljevanju: in sicer sprememba diskontne stopnje +-0,5
%, sprememba dolgoročne stopnje rasti +-1 %, sprememba donosnosti +-5 % in sprememba CAPEX .
Glede na navedene spremembe in vpliv na spremembo ocenjene vrednosti nobena sprememba ne
pomeni, da bi bilo potrebno sredstva slabiti.
Analiza občutljivosti glavnih spremenljivk
Sprememba diskontne stopnje
Razlika glede na ocenjeno vrednost v %
Povečanje za
0,5%
-10%
Zmanjšanje za
0,5%
11%
Sprememba dolgoročne stopnje rasti
Povečanje za
1,0%
7%
Zmanjšanje za
1,0%
-5%
Sprememba donosnosti
Povečanje NOPLAT za
5,0%
9%
Zmanjšanje NOPLAT za
5,0%
-9%
Sprememba investicij
Povečanje CAPEX za
5,0%
-12%
Zmanjšanje CAPEX za
5,0%
12%
Zgornja meja
9,6%
Spodnja meja
-9,0%
V letu 2022 družba izkazuje znižanje opredmetenih osnovnih sredstev, ki je rezultat razlike
med vrednostjo investiranih sredstev in obračunano amortizacijo. V letu 2022 je družba investirala v
posodobitev proizvodne opreme in v nadomestno opremo investirala 10 mio EUR (v letu 2021 11,2
mio evrov), in sicer največ na področju titanovega dioksida, od katerih so najpomembnejše naložbe
naslednje: postavitev sončnih elektrarn (0,7 mio EUR), vgradnja tretjega peščenega mlina (0,7 mio
EUR), odprava virov prašenja (0,5 mio EUR), C-linija nevtralizacije druga stopnja (0,5 mio EUR),
posodobitev čistilne naprave na kalcinaciji (0,2 mio EUR), dograditev meteorne kanalizacije z oljnimi
lovilci (0,2 mio EUR), postavitev sistema upravljanja ekstra lahkega kurilnega olja (0,2 mio EUR) in
podobno.
Na dan 31. 12. 2022 ima družba v lasti 10,5 mio EUR investicij v teku, ki se v glavnem nanašajo na
ohranitev in posodobitev proizvodnje titanovega dioksida, med katerimi so ključne sledeče:
Računovodsko poročilo
173
modernizacija čistilne naprave na kalcinaciji (1,8 mio EUR), zamenjava peči za zgorevanje žvepla (1,6
mio EUR), odprava virov prašenja (0,7 mio EUR), vgradnja tretjega peščenega mlina (0,7 mio EUR) in
druge.
V EUR
Leto 2021
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna
in
druga
oprema
SKUPAJ
Sredstva v
pridobivanju
Predujmi
SKUPAJ
NABAVNA
VREDNOST
Stanje/dan
31. 12. 2020
10.803.263
124.538.191
221.895.740
357.237.194
10.492.059
821.379
368.550.632
Povečanja
0
0
0
0
11.155.694
410.018
11.565.713
Prenos iz sred. v
pridob.
0
1.949.172
9.421.240
11.370.412
–12.475.332
0
–1.104.920
Zmanjšanja
0
0
3.407.328
3.407.328
0
878.861
4.286.189
Stanje na dan
31. 12. 2021
10.803.263
126.487.363
227.909.652
365.200.278
9.172.421
352.537
374.725.236
POPRAVEK
VREDNOSTI
Stanje/dan
31. 12. 2020
1.054.071
81.177.714
179.915.685
262.147.470
0
4.157
262.151.627
Amortizacija
72.342
3.203.086
7.781.475
11.056.902
0
0
11.056.902
Zmanjšanja
0
193.634
4.181.631
4.375.264
0
4.157
4.379.421
Stanje na dan
31. 12. 2021
1.126.413
84.187.166
183.515.529
268.829.108
0
0
268.829.108
NEODPISANA
VREDNOST
Stanje/dan
31. 12. 2020
9.749.192
43.360.477
41.980.055
95.089.725
10.492.059
817.222
106.399.006
Stanje/dan
31. 12. 2021
9.676.850
42.300.197
44.394.123
96.371.170
9.172.421
352.537
105.896.129
Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi je prav tako upoštevano izkazano povečanje nabavne
vrednosti sredstev za znesek 2.026.125 EUR (leta 2021 3.263.831 EUR) iz naslova usredstvenih lastnih
proizvodov in storitev, kjer družba lastne storitve vzdrževalskih del in porabljenega materiala za
vzdrževanje usredstvi. V okviru tega so bili za realizacijo usredstvenih lastnih učinkov potrebni material,
delo in nakup drugih sredstev, ki so podrobneje evidentirani na posamična obstoječa osnovna sredstva,
ki so se bodisi popravljala bodisi obnavljala med letom in med rednim letnim remontom v zadnjem
kvartalu leta 2022. Ključne naložbe v okviru lastne vzdrževalske ekipe so bile: vgradnja tretjega
peščenega mlina (0,1 mio EUR), C-linija nevtralizacije druga stopnja (0,2 mio EUR), posodobitev čistilne
naprave na kalcinaciji (0,1 mio EUR), postavitev sistema upravljanja ekstra lahkega kurilnega olja in
podobno, ostala razlika vrednosti del do celote je nastala zaradi sanacije posamičnih obstoječih
sredstev; s posegom opravljenih del se je povečala bodisi učinkovitost bodisi življenjska doba teh
sredstev, ki so pomembna za tekoče zagotavljanje proizvodnega procesa nosilnega proizvoda.
Med zemljišči so tudi izkazane služnostne pravice v višini 262.020 EUR (leta 2021 v višini 334.362 EUR).
Služnostne pravice s končno dobo koristnosti 20 in več let se nanašajo na polaganje in vzdrževanje
cevovodov, kablov in vodovodov ter na potrebe izvajanja del iz mokrega v suho zapolnjevanje sadre.
Povečanja nabavne vrednosti zemljišč v letu 2022 ni bilo, zmanjšanje zemljišč se nanaša na obračunano
amortizacijo služnostnih pravic za poslovno leto 2022 v višini 72.342 EUR.
Nepremičninam, napravam in opremi v letu 2022 niso bili pripisani stroški izposojanja. 73 % vseh
nepremičnin, naprav in opreme, ki so bili v uporabi 31. 12. 2022, je bilo v celoti amortiziranih
Računovodsko poročilo
174
(31. 12. 2021 – 71 %). Delež je izračunan glede na nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme,
izvzeta so zemljišča.
Na dan 31. 12. 2022 ima družba za 1.660.953 EUR (31. 12. 2021 – 1.699.831 EUR) neporavnanih
obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev.
3 Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa
Med finančnimi sredstvi po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa vodi družba
naložbe v delnice Elektro Celje in Elektro Maribor z namenom uživanja denarnih tokov iz naslova
prejetih dividend in prodaje vrednostnih papirjev. Oba lastniška papirja kotirata na večstranskem
sistemu trgovanja (multilateral trading facility – MFT) SI ENTER (https://sienter.si), ki je v upravljanju
Ljubljanske borze. Glede na kotacijo obeh lastniških papirjev na dan 31. 12. 2022 lahko ugotovimo, da
imata oba papirja znano tržno ceno, ki pa ni merodajna za preverbo poštene vrednosti teh naložb, saj
delnice beležijo zelo nizek promet.
Družba je preverila pošteno vrednost sredstev in finančna sredstva prek drugega vseobsegajočega
donosa vrednotila po pošteni vrednosti. Finančna sredstva so se povečala iz naslova prevrednotenja
na pošteno vrednost v višini 322 tisoč EUR (po stanju na dan 31. 12. 2021 – slabitev za 104 tisoč EUR)
v dobro rezerv za pošteno vrednost. Prejete dividende v letu 2022 znašajo 16.025 EUR (31. 12. 2021 –
13.915 EUR).
V EUR
Skupina nekratkoročne
finančne naložbe leto 2022
Nabavna vrednost
Prevrednotenje
Poštena vrednost
31. 12. 2022
31. 12. 2021
31. 12. 2022
31. 12. 2021
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Druge naložbe
2.077.692
1.755.026
103.927
103.297
1.973.765
1.651.099
Skupaj
2.077.692
1.755.026
103.927
103.927
1.973.765
1.651.099
Člani Uprave in Nadzornega sveta niso prejeli nobenega dolgoročnega posojila. Cinkarna Celje, d. d.,
nima drugih odvisnih ali pridruženih podjetij in ne posluje z drugimi povezanimi osebami.
Gibanja dolgoročnih finančnih naložb
V EUR
Leto 2022
Druge finančne naložbe
NABAVNA VREDNOST
Stanje na dan 31. 12. 2021
1.755.026
Povečanja med letom
322.667
Stanje na dan 31. 12. 2022
2.077.692
PREVREDNOTENJE
Stanje na dan 31. 12. 2021
103.927
Stanje na dan 31. 12. 2022
103.927
POŠTENA VREDNOST
Stanje 31. 12. 2021
1.651.099
Stanje 31. 12. 2022
1.973.765
Računovodsko poročilo
175
V EUR
Leto 2021
Druge finančne naložbe
NABAVNA VREDNOST
Stanje na dan 31. 12. 2020
1.755.026
Stanje na dan 31. 12. 2021
1.755.026
PREVREDNOTENJE
Stanje na dan 31. 12. 2020
0
Povečanje med letom
103.927
Stanje na dan 31. 12. 2021
103.927
POŠTENA VREDNOST
Stanje 31. 12. 2020
1.755.026
Stanje 31. 12. 2021
1.651.099
4 Druga dolgoročna sredstva
V EUR
Skupina neopredmetenih
sredstev za leto 2022
Nabavna vrednost
Popravek vrednosti
Neodpisana vrednost
31. 12. 2022
31. 12. 2021
31. 12. 2022
31. 12. 2021
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Druga neopredmetena
sredstva
68.049
53.028
0
0
68.049
53.028
Skupaj
68.049
53.028
0
0
68.049
53.028
V EUR
Skupina drugih
dolgoročnih sredstev za
leto 2021
Nabavna vrednost
Popravek vrednosti
Neodpisana vrednost
31. 12. 2021
31. 12. 2020
31. 12. 2021
31. 12. 2020
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Emisijski kuponi
53.028
25.629
0
0
53.028
25.629
Skupaj
53.028
25.629
0
0
53.028
25.629
Druga sredstva obsegajo emisijske kupone, dane varščine in druga dolgoročna sredstva. Med druga
neopredmetena sredstva so razporejeni od države brezplačno pridobljeni emisijskih kuponi, ki so
vrednoteni po 1 EUR. V letu 2022 je družba pridobila 40.397 kuponov (vsi pridobljeni kuponi so
brezplačno pridobljeni od države v skladu z ZVO-1). V Q1 2021 je družba prodala 13.000 kuponov, v
letu 2022 prodaje kuponov ni bilo. Učinki prodanih kuponov leta 2021 v vrednosti 0,4 milijona EUR so
izkazani med drugimi poslovni prihodki (Pojasnilo 21).
Družbi ostaja v lasti preostanek kuponov v višini 68.049 Tržna (poštena) vrednost enega kupona na dan
31. 12. 2022 je znašala 79,70 EUR po kuponu (https://belektron.eu/sl/novice), kar vrednostno
predstavlja 5.423.505 EUR. Družba bo del teh kuponov (24.017) v mesecu aprilu 2023 predložila za
emisije izpusta CO
2
ministrstvu, preostanek predstavlja višek kuponov (družba Cinkarna Celje, d. d., je
neto prejemnica emisijskih kuponov).
Računovodsko poročilo
176
5 Odložene terjatve in obveznosti za davek
V EUR
Opis
Terjatve
Obveznosti
Leto 2022
Leto 2021
Leto 2022
Leto 2021
Stanje na dan 1. 1.
1.950.431
1.673.517
19.746
0
Povečanje med letom
322.650
410.663
174.700
19.746
Zmanjšanje med letom
852.160
133.748
0
0
Skupaj
1.420.921
1.950.431
194.446
19.746
Pobotanje
–194.446
–19.746
–194.446
–19.746
Stanje na dan 31. 12.
1.226.475
1.930.685
0
0
Zmanjšanje terjatev za odloženi davek se nanaša na porabo rezervacij za: jubilejne nagrade in
odpravnine ter ekološke in druge rezervacije v višini 738.232 EUR ter na odpravo oblikovanih
popravkov vrednosti terjatev v vrednosti 113.928 EUR. Povečanje terjatev za odloženi davek se nanaša
na polovico oblikovanih rezervacij za ekološke namene v višini 322.365 EUR in oblikovan popravek
vrednosti terjatev v višini 285 EUR. Za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi terjatev za
odloženi davek v letu 2022 niso bile oblikovane, saj je njihovo oblikovanje v letu 2022 v celoti davčno
priznano. Na dan 31. 12. 2022 je družba obračunala 174.700 EUR obveznosti za odloženi davek iz
naslova finančnih naložb oziroma izkazovanja njihove vrednosti po pošteni vrednosti (na dan 31. 12.
2021 je izkazanih 19.746 EUR obveznosti za odloženi davek iz naslova slabitve finančnih naložb). Družba
je preverila udenarljivost odloženih davkov in sicer glede na izdelano projekcijo pričakovanih
obdavčljivih dobičkov za obdobje od 2023 do 2027.
Spremembe v stanju odloženih terjatev za davek so imele negativen vpliv na izkaz poslovnega izida
v vrednosti 529.510 EUR. Stanje terjatev za odloženi davek na dan 31. 12. je naslednje.
V EUR
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Rezervacije za ekološke namene
1.130.587
1.491.515
Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne
zaslužke
290.049
367.967
Terjatve
285
90.948
Skupaj
1.420.921
1.950.431
Obveznosti za finančna sredstva, izmerjena po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
–194.446
–19.746
Skupaj terjatve za odloženi davek
1.226.475
1.930.685
6 Zaloge
V EUR
Skupina zalog
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Iztržljiva
vrednost
Material
45.206.025
26.842.350
45.206.025
Nedokončana proizvodnja
3.266.936
2.471.875
3.266.936
Proizvodi
24.187.102
10.868.240
36.883.181
Računovodsko poročilo
177
Trgovsko blago
29.786
52.992
29.786
Dani predujmi
64.974
63.018
64.974
Skupaj
72.754.823
40.298.476
85.450.902
V poslovnem letu 2022 je bil dodatno opravljen popravek vrednosti zalog materiala in blaga v višini
332.443 EUR (v letu 2021 v višini 386.724 EUR) zaradi prevrednotenja na čisto iztržljivo vrednost,
zastarelosti in neuporabnosti zalog materiala in rezervnih delov. Pomembnih ugotovljenih inventurnih
razlik v letu 2022 in predhodnem letu ni bilo.
Popravek vrednosti zaradi zastarelosti in neuporabnosti zalog nedokončane proizvodnje in gotovih
proizvodov je v tekočem letu znašal 1.443 EUR (leta 2021 16.094 EUR), odprava popravka zaradi
negibanja zalog v letu 2022 znašala 33.018 EUR. V letu 2022 ni bilo ugotovljenih inventurnih mankov
ali viškov (v letu 2021 so bili ugotovljeni inventurni manki v višini 3.810 EUR). Vrednost zalog gotovih
proizvodov in nedokončane proizvodnje se je v primerjavi z letom 2021 povečala za 105 % iz naslova
nižje prodaje pigmenta titanovega dioksida v zadnjem četrtletju leta 2022. Zaloge niso zastavljene za
jamstva. Čista iztržljiva vrednost zalog na dan 31. 12. 2022 je določena z njihovo prodajno vrednostjo,
zmanjšano za stroške prodaje in presega njihovo knjigovodsko vrednost.
7 Kratkoročne finančne naložbe
Na bilančni dan 31. 12. 2022 družba nima finančnih naložb.
8 Kratkoročne poslovne terjatve
V EUR
Skupina kratkoročne poslovne terjatve
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Terjatve do kupcev
22.087.040
29.148.099
Druge terjatve
2.203.503
2.024.804
Skupaj
24.290.543
31.172.903
Kratkoročne terjatve do kupcev
V EUR
Skupina terjatev do
kupcev
leto 2022
Vrednost terjatev
Popravek vrednosti
Neto terjatev
31. 12. 2022
31. 12. 2021
31. 12. 2022
31. 12. 2021
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Kupci v državi
2.947.578
4.063.142
266.985
267.017
2.680.593
3.796.125
Kupci v tujini
19.407.517
24.868.008
371.794
381.437
19.035.723
24.486.571
Posredni izvozniki
368.044
865.403
0
0
368.044
865.403
Terjatve za tuji račun
2.681
0
0
0
2.681
0
Skupaj
22.725.820
29.796.553
638.780
648.454
22.087.040
29.148.099
Terjatve družbe do kupcev so s 1. 6. 2021 zavarovane pri zunanji instituciji in niso dane kot poroštva
za obveznosti. Višina nezavarovanih terjatev na dan 31. 12. 2022 znaša 465.565 EUR in na dan 31. 12.
2021 658.688 EUR.
V EUR
Skupina terjatev do
kupcev
leto 2021
Vrednost terjatev
Popravek vrednosti
Neto terjatev
31. 12. 2021
31. 12. 2020
31. 12. 2021
31. 12. 2020
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Kupci v državi
4.063.142
3.730.884
267.017
367.302
3.796.125
3.363.582
Kupci v tujini
24.868.008
21.012.811
381.437
360.960
24.486.571
20.651.851
Posredni izvozniki
865.403
718.749
0
0
865.403
718.749
Računovodsko poročilo
178
Skupaj
29.796.553
25.462.444
648.454
728.262
29.148.099
24.734.182
Druge poslovne terjatve
V EUR
Skupina druge terjatve
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Terjatve za DDV
1.984.953
1.789.384
Terjatve do državnih institucij
167.293
186.642
Terjatve do zaposlenih
23.060
26.027
Druge terjatve
28.197
22.751
Skupaj
2.203.503
2.024.804
Družba nima terjatev do članov Uprave in Nadzornega sveta.
9 Denar in denarni ustrezniki
V EUR
Skupina sredstev
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Denarna sredstva v blagajni
30
30
Denarna sredstva na računih
24.210.068
53.622.153
Kratkoročni depoziti na odpoklic
21.000.000
6.124.412
Skupaj
45.210.098
59.746.594
Denarna sredstva so naložena pri domačih bankah in obrestovana s fiksno letno obrestno mero.
10 Druga kratkoročna sredstva
V EUR
Opis
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Vnaprej plačani stroški
100.859
153.862
DDV prejetih predujmov
32.150
1.362
Skupaj
133.009
155.223
11 Kapital
V EUR
Postavke kapitala
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Vpoklicani kapital
20.229.770
20.229.770
Kapitalske rezerve
44.284.976
44.284.976
Zakonske rezerve
16.931.435
16.931.435
Rezerve za lastne delnice
4.814.764
4.814.764
Lastne delnice
–4.814.764
–4.814.764
Druge rezerve od dobička
103.358.966
84.892.734
Rezerva za pošteno vrednost
–809.390
–1.179.701
Zadržani dobički
25.014.391
25.006.577
Skupaj kapital
209.010.148
190.165.790
Računovodsko poročilo
179
Delniški kapital družbe sestavlja 8.079.770 prosto prenosljivih kosovnih delnic istega razreda. Vse
kosovne delnice imajo enako nominalno vrednost in so v celoti vplačane. Na bilančni dan 31. 12. 2022
znaša vrednost vpoklicanega kapitala 20.229.770 EUR.
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon, in so na dan
31. 12. 2022 znašale 44.284.976 EUR. Oblikovane so bile s posebno uredbo v postopku lastninskega
preoblikovanja družbe Cinkarna Celje in se v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 niso spremenile.
Zakonske rezerve so na dan 31. 12. 2022 znašale 16.931.435 EUR in se v letu 2022 niso spremenile.
Družba ima na dan 31. 12. 2022 po izvedeni cepitvi delnic z dne 15. 8. 2022 v razmerju 1 : 10 v lasti
264.650 lastnih delnic (na dan 31. 12. 2021 264.650 delnic). V letu 2022 družba ni pridobivala lastnih
delnic.
Rezerve za lastne delnice na dan 31. 12. 2022 podobno kot zadnji dan predhodnega leta znašajo
4.814.764 EUR.
Druge rezerve od dobička so se v letu 2022 povečale na račun prenosa tekočega dobička v rezerve v
višini 18.466.232 EUR in na dan 31. 12. 2022 znašajo 103.358.966 EUR.
Rezerva za pošteno vrednost
V rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, so zajeti stroški ponovne meritve
pozaposlitvenih zaslužkov (aktuarski dobički/izgube), nastali zaradi spremembe sedanje vrednosti
obveze za odpravnine ob upokojitvi in spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev.
V EUR
Leto 2022
31. 12. 2021
Povečanje
Zmanjšanje
31. 12. 2022
Sprememba rezerv, nastalih zaradi
vrednotenja finančnih naložb po
pošteni vrednosti
702.013
322.666
0
1.024.679
Popravek presežka za odloženi
davek
–19.746
–174.700
0
–194.446
Nerealizirani aktuarski
dobički/izgube
–1.861.968
222.345
0
–1.639.623
Skupaj
–1.179.701
370.311
0
–809.390
Rezerva za pošteno vrednost zajema kumulativno spremembo poštene vrednosti finančnih sredstev in
pozaposlitvenih zaslužkov. Rezerva za pošteno vrednost se je v primerjavi z letom 2021 povečala
za 222.345 EUR iz naslova preračuna pozaposlitvenih zaslužkov in 322.666 EUR iz naslova spremembe
poštene vrednosti finančnih sredstev ter zmanjšala za obveznosti za odloženi davek v višini 174.700
EUR in je konec leta 2022 znašala –809.390 EUR.
V EUR
Leto 2021
31. 12. 2020
Povečanje
Zmanjšanje
31. 12. 2021
Sprememba rezerv, nastalih zaradi
vrednotenja finančnih naložb po
pošteni vrednosti
805.940
0
103.927
702.013
Popravek presežka za odloženi davek
0
–19.746
0
–19.746
Računovodsko poročilo
180
Nerealizirani aktuarski
dobički/izgube
–1.453.752
0
408.216
–1.861.968
Skupaj
–647.812
–19.746
512.413
–1.179.701
Zadržani dobički
Zadržani dobički so se povečali za dobiček tekočega leta v višini 21.782.391 EUR, zmanjšali so se
zaradi uporabe bilančnega dobička za izplačilo dividend po sklepu skupščine delničarjev podjetja, ki je
15. 6. 2022 izglasovala predlog o uporabi bilančnega dobička za leto 2022, ki je znašal 25.006.577 EUR.
Skladno s sprejetim predlogom se je del bilančnega dobička v višini 24.922.418 EUR (3,19 EUR na
delnico) izplačal v obliki dividend. Preostanek, tj. 84.159 EUR, ni bil razdeljen in je ostal kot zadržani
dobiček.
Dividenda na delnico
V letu 2022 je izplačana bruto dividenda na delnico znašala 3,19 EUR, v letu 2021 pa 2,1 EUR.
Osnovni in popravljeni dobiček na delnico
Postavke
31.12.2022
31. 12. 2021
(a) Čisti poslovni izid poslovnega leta
43.396.465
33.227.124
(b) Število delnic
8.079.770
8.079.770
(c) Osnovni dobiček na delnico (a/b)
5,37
4,11
(d) Popravljeni dobiček na delnico (a/b)
5,37
5,37
Ugotovitev bilančnega dobička
V EUR
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Obvezna uporaba dobička
Čisti dobiček
43.396.465
33.227.124
Kritje prenesene izgube
0
0
Oblikovanje zakonskih rezerv
0
0
Dobiček po obvezni uporabi
43.396.465
33.227.124
Oblikovanje drugih rezerv po sklepu Uprave
–18.466.232
–8.306.781
Preostanek dobička
24.930.232
24.920.343
Ugotovitev bilančnega dobička
Preostanek dobička
24.930.232
24.920.343
Preneseni dobiček
84.159
86.234
Bilančni dobiček
25.014.391
25.006.577
12 Rezervacije za zaslužke zaposlencev
Podjetje izkazuje rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob odhodu v pokoj, oblikovane skladno
z določbami dopolnjenega MRS 19. Aktuarski izračun je narejen po metodi knjižnega rezerviranja in ga
Računovodsko poročilo
181
je opravil zunanji pooblaščeni aktuar. Uporabljene so bile predpostavke: rast plač v podjetju 4,7-%
(v letu 2021 2,5-%), diskontna stopnja 4,41 % letno (v letu 2021 je znašala diskontna stopnja 0,95 %),
pogoji za upokojitev, tablice umrljivosti 2000–2002 ter fluktuacija zaposlenih v podjetju v letu 2022
(uporabljene predpostavke so v letu 2022 enake predpostavkam v letu 2021).
V EUR
Pozaposlitveni zaslužki zaposlenih leto 2022
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Rezerv. za odpravnine
3.204.640
3.693.949
Rezerv. za jubilejne nagrade
447.056
562.115
Skupaj
3.651.696
4.256.064
V EUR
Pozaposlitveni zaslužki
zaposlencev leto 2022
31. 12. 2021
Oblikovanje
Namenska poraba
Odprava/K
31. 12. 2022
Rezerv. za odpravnine
3.693.949
164.358
367.568
286.099
3.204.640
Rezerv. za jubilejne
nagrade
562.115
51.467
13.203
153.323
447.056
Skupaj
4.256.064
215.825
380.771
439.422
3.651.696
V EUR
Pozaposlitveni zaslužki zaposlenih
2022
2021
Stanje 1.1.
4.256.064
3.984.428
Stroški sprotnega službovanja
179.825
169.236
Stroški obresti
36.000
16.443
Črpanje rezervacij za izplačila
-158.426
-225.023
Odhodi zaposlenih (odprava)
-314.273
-124.892
Aktuarski primanjkljaj/presežek
-347.494
435.872
Stanje 31.12.
3.651.696
4.256.064
V EUR
Pozaposlitveni zaslužki
zaposlencev leto 2021
31. 12. 2020
Oblikovanje
Namenska poraba
Odprava/K
31. 12. 2021
Rezerv. za odpravnine
3.443.816
546.512
184.866
111.513
3.693.949
Rezerv. za jubilejne
nagrade
540.612
75.039
40.157
13.379
562.115
Skupaj
3.984.428
621.551
225.023
124.892
4.256.064
Analiza občutljivosti
V EUR
Analiza občutljivosti 31. 12. 2022
Diskontna stopnja
Rast plač
Sprememba v
odstotni točki
odstotni točki
Sprememba za
+0,5
–0,5
+0,5
–0,5
Vpliv na stanje obveznosti
–124.376
–134.323
133.461
–124.797
Računovodsko poročilo
182
V EUR
Analiza občutljivosti 31. 12. 2021
Diskontna stopnja
Rast plač
Sprememba v
odstotni točki
odstotni točki
Sprememba za
+0,5
–0,5
+0,5
–0,5
Vpliv na stanje obveznosti
–167.295
–181.585
177.821
–165.640
13 Druge rezervacije
Druge rezervacije na dan 31. 12. 2022 predstavljajo okoljske rezervacije.
Gibanje rezervacij
V EUR
Rezervacij
e leto
2022
31. 12. 2021
Oblikovanje
Namenska
poraba
Odprava
31. 12. 2022
Rezervacij
e za okolje
18.801.189
3.393.320
999.609
6.377.932
14.816.968
Skupaj
18.801.189
3.393.320
999.609
6.377.932
14.816.968
V EUR
Rezervacije leto 2021
31. 12. 2020
Oblikovanje
Namenska poraba
Odprava
31. 12. 2021
Rezervacije za tožbene
zneske
242.705
0
242.705
0
0
Dolgoročno vračunani
stroški
15.692
0
0
15.692
0
Rezervacije za okolje
16.349.530
3.701.214
1.249.555
0
18.801.189
Skupaj
16.607.928
3.701.214
1.491.261
15.692
18.801.189
Rezervacije za okolje
Pri rezervacijah za okolje se je v prvi vrsti preverilo ali obstaja pravna ali druga osnova za njihovo
pripoznavo zaradi preteklih dogodkov in pa presoja morebitnih spremenjenih okoliščin v tekočem letu,
kar lahko vpliva na pripravo računovodske ocene. Dolgoročne rezervacije so bile po stanju na dan 31.
12. 2022 ponovno preverjene s pomočjo zunanjih strokovnjakov zaradi vsesplošne inflacije, podražitev,
zamenjave materialov in novonastalih okoliščin v letu 2022 za njihovo sprostitev/oblikovanje. Preverile
so se vse potrebne aktivnosti za sanacijo, pri čemer so nam služile razne točkovne meritve terena in
določitve ustreznih aktivnosti ter ovrednotenje le-teh s pomočjo zunanjih specialistov iz področja
geologije. Ob upoštevanju inflacije (na osnovi rasti cen življenjskih potrebščin in ocen UMAR za
obdobje 2023-2026) kot tudi najboljši oceni časovnice izvedbe aktivnosti, kar je služilo kot osnova za
diskontiraje, so bile rezervacije diskontirane na sedanjo vrednost z diskontnim faktorjem 2,28 in sicer
z donosom slovenskih obveznic z zapadlostjo konec leta 2025, saj bo večino del izvedenih po ocenah
strokovnjakov v obdobju 2023–2025.
Računovodsko poročilo
183
V nadaljevanju so navedeni vzroki za ohranitev, sprostitev in dodatno oblikovanje višine rezervacij ter
razlogi za ohranitev rezervacij, kjer obstaja bolj verjetno kot ne, da bo v prihodnje prišlo do možnih
odlivov iz tega naslova.
I. Rezervacija Ekološke naložbe s področja proizvodnje titanovega dioksida (sprememba načina
odlaganja nevtralizata) je bila izvorno oblikovana junija 1994 v postopku lastninskega
preoblikovanja. Revalorizirana vrednost 31. 12. 2006 je znašala 8,7 milijona EUR, kar
predstavlja 47 odstotkov investiranih sredstev. Letno se vrednost rezervacije zmanjšuje za
enak odstotek vrednosti obračunane amortizacije investiranih sredstev. Stanje rezerviranih
sredstev konec leta 2022 znaša 2,7 milijona EUR in konec leta 2021 3,1 milijona EUR.
II. Za sanacijo visoke nasute pregrade na napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnik je bilo
izvorno oblikovanih 7 milijona EUR. Višina je bila določena na podlagi ocene stroškov za
sanacijo pregrade na odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB). Po oblikovanju
rezervacije smo v zadnjih preteklih letih izvedli nekaj nujnih ukrepov (odvajanje zalednih vod
na vzhodnem boku – faza I, izvedba ojačitvenega nasipa na drugi bermi pregrade), v nadaljnjih
letih pa smo predvsem širili ter obnovili mrežo piezometrov za tehnično opazovanje in izdelali
nekaj raziskovalnih vrtin. Na podlagi rezultatov iz opazovalnih vrtin smo ugotovili boljše stanje
pregradnega telesa, kot je bilo ocenjeno pri oblikovanju rezervacije, in potreb po dodatnem
oblikovanju rezervacije konec leta 2021 ni bilo. V letu 2022 smo na osnovi opravljenih del
izvajalcev porabili sredstva v višini 64.949 EUR. Opravljene raziskave in redno tehnično
opazovanje v danem trenutku kažejo dva potrebna ukrepa: ureditev odvodnjavanja na vzhodni
strani pregrade in ojačitev z drenažo na zahodni strani pregrade, vendar ukrepa nista kritične
narave. Predvidena je priprava projektov. Glede na grobo oceno stroškov potrebnih del
povečujemo rezervacijo za 579.782 EUR. Tako stanje rezervacije na dan 31. 12. 2022 znaša
888.133 EUR in konec leta 2021 373.300 EUR. Za boljšo predstavo razloga za občasno
preoblikovanje dolgoročnih rezervacij podajamo še naslednja pojasnila. Dejstvo je, da so
pregrade na Za Travniku in Bukovžlaku narejene kot zemeljske pregrade, po sestavi grajene iz
različnih materialov, ki deloma predstavljajo stara bremena. Za sabo in v sebi zadržujejo
večmilijonske količine materiala, odstranitev zato fizično ni možna. Pregrade so izpostavljene
delovanju naravnih pojavov (padavine, osuševanje, podzemni tokovi vode in podobno) in
stalno težijo k entropiji. Kot skrben in zakonsko obvezan gospodar na njih izvajamo redno
tehnično opazovanje in vse predpisane monitoringe. Na ugotovitve se odzivamo z ukrepi, ki so
po presoji strokovnjakov potrebni za preprečitev uresničitve tveganja škodljivih emisij ali
poškodbe. Cinkarna je oblikovala stalno projektno skupino, v katero so poleg njenih zaposlenih
vključeni strokovnjaki Katedre za geotehniko (KGT) na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo
Univerze v Ljubljani in projektantske hiše Hidrosvet d.o.o. Projektna skupina se sestaja na
rednih sestankih in sproti obravnava pregled opravljenega dogovorjenega dela in vse
novonastale okoliščine. Strokovne ugotovitve so podlaga za presojo ustreznosti oblikovanih
rezervacij.
III. Za sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) smo izvorno leta 2011 na
osnovi grobe ocene oblikovali dolgoročno rezervacijo v višini 5 milijona EUR. V času izdelave
projekta se je leta 2017 pokazala potreba po dodatnem oblikovanju v višini 1 milijona EUR. V
tem času je bila namreč že znana potrebna posebna tehnika izvajanja, prav tako vgradni
materiali. Stanje konec leta 2019 je znašalo po delnem koriščenju 4,5 milijona EUR. Raziskave
vpliva onesnaženja zaradi vgrajenih starih bremen (CDM Smith, KGT) so pokazale potrebo po
izvedbi tesnilne zavese na severovzhodni strani pregradnega telesa ONOB in obnove drenaže
C1 pod visoko nasuto pregrado Bukovžlak. Za ta namen smo v letu 2021 oblikovali dodatno
rezervacijo v višini 2.682.592 EUR. Leta 2023 smo projektanta pozvali k reviziji ocene po stanju
na dan 31. 12. 2022, ki je zajela potrebne dopolnitve in podražitve na izvajanem objektu,
projektantski nadzor, geodetsko spremljavo, potrebne meritve in kontrolo kvalitete vgrajenih
Računovodsko poročilo
184
materialov. Hkrati je ocenil roke za zaključek vseh del in temu ustrezno smo upoštevali tudi
korekcijo zaradi predvidene inflacije. Skupaj z objektoma Drenaža C 1 in Tesnilna zavesa znesek
še potrebnih sredstev za sanacijo ONOB tako znaša 8.541.868 EUR (konec leta 2021 je znašal
6.187.523 EUR). Glede na ocene vseh potrebnih del smo dolgoročno rezervacijo na presečni
datum 31. 12. 2022 dodatno povečali v višini 2.813.531 EUR, poraba za sanacijske namene v
letu 2022 pa je znašala 459.186 EUR.
IV. Rezultati rednega tehničnega opazovanja visoke nasute pregrade Bukovžlak kažejo trend
slabšanja varnosti na vzhodnem boku pregrade. Tako kot že v točki II. opisanem primeru se
zemeljska pregrada odziva na vplive naravnih pojavov. Da se varnostno stanje ne bi kritično
poslabšalo, je projektant leta 2017 predvidel vzporedna posega – sanacijo vzhodnega boka in
pripravo nasipa za začetek nižanja ravni vode v ojezeritvi. Ocenjeni stroški so znašali 3.032.000
EUR. Za ta znesek smo na dan 31. 12. 2017 oblikovali dolgoročno rezervacijo. V letu 2022 smo
porabili 48.602 EUR sredstev. Na osnovi novih dognanj in presoje v letu 2022 ter temu ustrezno
zastavljenih projektov je zdaj predviden s pomočjo zunanjih strokovnjakov način nižanja nivoja
z nižanjem prelivnega objekta, kar je cenejša in lažja rešitev kot gradnja nasipa. To dejstvo je
upošteval projektant pri reviziji ocene januarja 2023. Revizija je zajela tudi potrebne dopolnitve
za projektantski nadzor, geodetsko spremljavo, meritve in kontrolo kvalitete vgrajenih
materialov. Hkrati je projektant ocenil roke za zaključek vseh del in temu ustrezno upošteval
tudi korekcijo zaradi predvidene inflacije. Na osnovi te ocene sproščamo rezervacijo v višini
389.757 EUR, tako da stanje rezervacije na dan 31. 12. 2022 znaša 2.712.809 EUR (na dan 31.
12. 2021 je bilo stanje 3.151.168 EUR).
V. Odprava tveganj zaradi starih bremen na lokacijah aktualne proizvodnje Cinkarne Celje:
izvajalec Ocene tveganja za zdravje ljudi in okolje zaradi starih bremen na lokacijah aktualne
proizvodnje Cinkarne Celje, d. d., je predvidel možne remediacijske ukrepe in jih finančno
ocenil na skupno 6,4 milijona EUR. Za ta znesek smo na dan 31. 12. 2017 oblikovali novo
rezervacijo. Le-to smo na osnovi novih znanih okoliščin po stanju na dan 31. 12. 2022 v celoti
sprostili (6 milijonov EUR), saj iz tega naslova ne obstaja več nobena verjetnost, da bi v družbi
v bodoče lahko nastali odlivi. V zvezi s tem podajamo v nadaljevanju ključne razloge za
sprostitev rezervacije.
Bistveni dogodki v letu 2022 so bili sprejetje sodb prvostopenjskega in višjega sodišča v zadevi tožnika
MOC (Mestna občina Celje), sprejetje ZVO-2, neuspeli zakonodajni postopek zakona o sanaciji v
preteklosti onesnaženega okolja na območju Mestne občine Celje v Celjski kotlini (ZSOOCK). Glede
sodbe v zadevi MOC, se je sodišče na obeh stopnjah (prvostopenjski in pritožbeni) ob zavrnitvi zahtevka
MOC, ki je temeljil na pogodbeni podlagi (MOC je zahtevek temeljil na primopredajnem zapisniku)
razdelalo tudi ostale potencialne pravne podlage odgovornosti družbe izven okvirov, ki do sedaj v
pravni in sodni praksi niso bili izpostavljeni ali pojasnjeni. Odločitev v zadevi tožnika MOC v povezavi z
okoliščinami iz zunanjega pravnega mnenja, ki ga je družba pridobila v zvezi s vprašanjem oblikovanih
rezervacij tako ne vplivajo zgolj na razmerja v konkretnem primeru (inter partes), ampak imajo v tem
kontekstu pravne učinke tudi za vse podobne primere, med katere spada tudi odgovornost družbe za
zemljišče na lokaciji trenutne proizvodnje. Sodišče se je v sodbi decidirano postavilo na stališče da
»Sedanji standardi kakovosti okolja ne morejo biti uporabljivi za obremenjevanje okolja do leta
1970«.Ker je odločitev prvostopenjskega sodišča potrdilo tudi višje sodišče (obe sodbi sta bili sprejeti
v letu 2022), katerega sodba je javno objavljena in ima težo v oblikovanju sodne prakse, je z njo na
novo vzpostavljen temelj na katerega se bodo opirala sodišča pri oblikovanju odločitev tudi v prihodnje.
Glede na naravo obremenitev zemljišča, za katerega so bile oblikovane rezervacije, lahko izvedemo
enake zaključke tudi v zvezi z obveznostjo družbe, ki je bila prvotno izpeljana iz prepričanja obstoja
obveznosti odprave onesnaženja na podlagi splošne odškodninske odgovornosti.
Računovodsko poročilo
185
V zgornjem kontekstu je zato pomembno tudi (z odločitvijo sodišča skoraj paralelno) sprejetje ZVO-2,
katerega ureditev je smiselna preslikava ureditve iz ZVO-1 in zato ne pomeni spremembe, ki bi
diskvalificirala razlage sodišča oz. so le-te aktualne tudi v smislu veljave/uporabe ZVO-2.
Vse izpostavljene okoliščine so pripeljale do ocene, da je verjetnost utemeljenosti zahtevkov za katere
je bila oblikovana zadevna rezervacija, manj kot 50 %, v posledici družba rezervacijo sprošča.
Uprava družbe je prejela zadostne informacije s pomočjo dobljene tožbe MOC za sprostitev rezervacije
za odpravo tveganj starih bremen na lokacijah aktualne proizvodnje Cinkarne Celje in prav tako
zadostne informacije glede ostalih oblikovanih rezervacij, in sicer ne samo upoštevaje okoljske vidike,
ampak tudi zadostne informacije o spremenjenih okoliščinah in kakšne so negotovosti v zvezi z
uporabljenimi predpostavkami, kjer obstajajo še vedno določene negotovosti, ki lahko v bodoče
pripeljejo do sprememb v oblikovanih zneskih, saj gre v vseh primerih za njihovo oceno. Pri ocenah so
bili vključeni strokovnjaki s tega področja. Glede na analize in mnenja strokovnjakov so oblikovane
rezervacije zadostne, v bodoče se lahko spremenijo zaradi strukture zemljišč, porabe materialov, ki
lahko popustijo, ali nastopijo drugačne obveznosti. Trenutno se ne kažejo potrebe po spremembi višine
rezervacij, oblikovanih na dan 31. 12. 2022, za katere ocenjujemo, da obstaja več kot 50 -odstotna
verjetnost za nastanek odlivov v prihodnosti.
Glede na to, da so bile rezervacije pod točkami od II. do V. v letu 2017 revidirane, ponovno ocenjene
konec leta 2021 in po stanju konec leta 2022 ponovno ocenjene s strani zunanjih strokovnjakov glede
časovnice njihove izvedbe, zaradi rasti cene specifičnih storitev in materiala ter novonastalih okoliščin,
Uprava podjetja ocenjuje, da je višina rezervacij ustrezno oblikovana.
V EUR
Rezervacije za ekološke
namene 2022
Stanje na
dan 31. 12.
2021
Plan
namenske
rabe 2022
Oblikovanje
2022
Poraba
2022
Odprava
2022
Stanje na
dan 31. 12.
2022
Rezervacije za odlagališče
za Travnikom
373.300
23.000
579.782
64.949
0
888.133
Rezervacije za odlagališče
Bukovžlak (ONOB)
6.187.523
2.110.000
2.813.531
459.186
0
8.541.868
Rezervacija za visoko
nasuto pregrado
Bukovžlak
3.151.168
260.000
0
48.602
389.757
2.712.809
Rezervacija za odpravo
tveganj zaradi starih
bremen – CDM SMITH
5.988.176
10.000
0
0
5.988.176
0
Rezervacija za ekologijo –
Ekološka naložba s
področja proizvodnje TIO
2
3.101.022
0
7
426.872
0
2.674.157
Skupaj
18.801.189
2.403.000
3.393.320
999.609
6.377.932
14.816.968
Črpanje rezervacij v letu 2022 predstavljajo stroški izvajalcev za opravljena dela v višini 572.417 EUR in
obračunano amortizacijo 320 EUR, ki neposredno bremenijo oblikovane rezervacije (tč. II., III. in
IV. rezervacij za okolje), ter obračunano amortizacijo investiranih sredstev v znesku 426.872 EUR (tč. I.
rezervacij za okolje). Dodatno oblikovanje v višini 3.393.320 EUR (z upoštevano predvideno inflacijo)
se nanaša na ponovno preverbo stanja rezervacije z dokumentacijo zunanjega izvajalca Hidrosvet.
Računovodsko poročilo
186
Zunanji izvajalci ocenjujejo dokončanja del v roku od 3 do 4 let, . Časovnica del je sicer vnaprej
določena, sama izvedba dela pa se lahko zaradi nepredvidenih dogodkov ali dejavnikov spremeni.
V EUR
Rezervacije za ekološke namene
2021
Stanje na
dan 31. 12.
2020
Plan
namenske
rabe 2021
Oblikovanje
2021
Poraba
2021
Stanje na
dan 31. 12.
2021
Rezervacije za odlagališče za
Travnikom
360.774
100.000
15.921
3.395
373.300
Rezervacije za odlagališče Bukovžlak
(ONOB)
3.539.065
2.000.000
3.452.592
804.135
6.187.523
Rezervacija za visoko nasuto
pregrado Bukovžlak
2.928.922
200.000
232.700
10.454
3.151.168
Rezervacija za odpravo tveganj
zaradi starih bremen – CDM SMITH
6.002.275
300.000
0
14.100
5.988.176
Rezervacija za ekologijo – Ekološka
naložba s področja proizvodnje TIO
2
3.518.494
0
0
417.471
3.101.022
Skupaj
16.349.530
2.600.000
3.701.214
1.249.555
18.801.189
Črpanje rezervacij v letu 2021 predstavljajo stroški izvajalcev za opravljena dela v višini 831.083 EUR in
obračunano amortizacijo 320 EUR, ki neposredno bremenijo oblikovane rezervacije (tč. II., III. in
IV. rezervacij za okolje), ter obračunano amortizacijo investiranih sredstev v znesku 417.471 EUR (tč. I.
rezervacij za okolje). Dodatno oblikovanje se nanaša na ponovno preverbo stanja rezervacije
z dokumentacijo zunanjega izvajalca Hidrosvet.
14 Dolgoročno odloženi prihodki
Podjetje je v letu 2007 pridobilo odločbo št. PIZ-06/0245 za oprostitev plačila prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s 74. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in
zaposlovanju invalidov. V letu 2022 smo v celoti namenili odstopljene prispevke in nagrade obdobja za
pokritje stroškov plač invalidov.
V EUR
Odloženi prihodki
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Odstopljeni prispevki za zaposlovanje invalidov
1.947
913
Dolgoročno odloženi prihodki za opremo
1.345
1.776
Sredstva, prejeta iz sklada EU
133.335
161.172
Brezplačno pridobljena oprema in vozila
9.013
24.221
Emisijski kuponi
44.074
27.667
Subvencije fotovoltaika
173.367
0
Skupaj
363.054
215.749
Računovodsko poročilo
187
V EUR
Odloženi prihodki leto 2022
31. 12. 2021
Oblikovanje
Namenska
poraba
31. 12. 2022
Odstopljeni prispevki za zaposlovanje
invalidov
914
32.833
31.799
1.947
Dolgoročno odloženi prihodki za
opremo
1.776
0
431
1.345
Sredstva, prejeta iz sklada EU
161.171
0
27.836
133.335
Sredstva pridobljena za fotovoltaiko
0
176.555
3.189
173.367
Emisijski kuponi
27.667
40.397
24.017
44.047
Brezplačno pridobljena oprema in
vozila
24.221
0
15.208
9.013
Skupaj
215.749
249.785
102.480
363.054
V EUR
Odloženi prihodki leto 2021
31. 12. 2020
Oblikovanje
Namenska
poraba
31. 12. 2021
Odstopljeni prispevki za zaposlovanje
invalidov
1.799
29.324
30.210
914
Dolgoročno odloženi prihodki za
opremo
2.516
0
740
1.776
Sredstva, prejeta iz sklada EU
189.073
0
27.902
161.171
Emisijski kuponi
51.228
40.397
63.958
27.667
Brezplačno pridobljena oprema in
vozila
39.429
0
15.208
24.221
Skupaj
284.045
69.721
138.017
215.749
15 Kratkoročne finančne obveznosti
V EUR
Skupina obveznosti
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Kratkoročne finančne obveznosti – asignacije, cesije
59.392
191.886
Kratkoročne obveznosti iz naslova izvedenih finančnih
instrumentov – terminski posli
0
5.616
Skupaj
59.392
197.503
Gibanje obveznosti iz financiranja v letu 2022
V EUR
Stanje na dan
31. 12. 2021
Denarne
spremembe
Nedenarne
spremembe
Stanje na dan
31. 12. 2022
Pridobitve/odtujitve
Dividende
0
–24.922.418
24.922.418
0
Asignacije, cesije,
obresti, terminski
posli
197.503
–138.111
0
59.392
Obresti
0
–2.715
2.715
0
Računovodsko poročilo
188
Skupaj
197.503
–25.063.243
24.925.133
59.392
Gibanje obveznosti iz financiranja v letu 2021
V EUR
Stanje na dan
31. 12. 2020
Denarne
spremembe
Nedenarne
spremembe
Stanje na dan
31. 12. 2021
Pridobitve/odtujitve
Dividende
12.415
–16.448.317
16.435.902
0
Asignacije, cesije,
obresti, terminski
posli
47.675
–7.741
157.569
197.503
Lastne delnice
0
–914.484
914.484
0
Skupaj
60.090
–17.370.542
17.507.955
197.503
16 Kratkoročne poslovne obveznosti
V EUR
Poslovne obveznosti
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Obveznosti do dobaviteljev
14.898.860
18.690.237
Druge obveznosti
4.619.285
4.552.487
Skupaj
19.518.145
23.242.724
V EUR
Skupina obveznosti
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v
državi
11.372.481
9.547.147
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v
tujini
3.526.380
9.137.478
Kratkoročne obveznosti za nezaračunano
blago in storitve
0
5.611
Kratkoročne obveznosti na podlagi
predujmov
170.164
70.165
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev
2.602.550
2.517.024
Kratkoročne obveznosti za prispevke
izplačevalca
1.326.675
1.299.826
Kratkoročne obveznosti do državnih in
drugih institucij
509.838
656.587
Druge kratkoročne obveznosti
10.057
8.886
Skupaj
19.518.145
23.242.724
Računovodsko poročilo
189
17 Kratkoročne obveznosti iz pogodb s kupci
Obveznosti na podlagi pogodb s kupci so nastale zaradi pogodbenih zavez kupcem iz naslova popustov
oziroma količinskih rabatov.
V EUR
Obveznosti na podlagi pogodb s kupci
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Obveznosti na podlagi pogodb s kupci
157.520
136.087
Skupaj
157.520
136.087
18 Druge kratkoročne obveznosti
Med drugimi kratkoročnimi obveznostmi družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma
odhodke in DDV od predujmov.
V EUR
Opis
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Vračunana neizrabljena pravica za letni dopust
797.395
823.198
Vračunani stroški
150.090
180.596
DDV od danih predujmov
54.766
10.889
Drugo
1.668
2.785
Skupaj
1.003.919
1.017.468
19 Pogojne obveznosti in zaveze
V EUR
Opis
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Dane garancije
2.275.179
2.345.729
Terminski posli
50.953
4.650.283
Plačilna kartica VISA in Mastercard
40.000
40.000
Material v dodelavi in predelavi
59.725
59.725
Skupaj
2.425.857
7.095.737
Dane garancije predstavljajo obveznost do Nove kreditne banke Maribor, d. d., in UniCredit Bank, d. d.,
v višini 2.275.179 EUR iz naslova carinskih in trošarinskih obveznosti (1.030.000 EUR) ter garancija za
izvedbo pogodbenih obveznosti ARSO v višini 1.245.179 EUR.
Mestna občina Celje je 27. 10. 2017 zoper Cinkarno Celje, d. d., vložila tožbo v višini 1,3 mio EUR
za sanacijo onesnažene zemljine. Poslovodstvo družbe je s pomočjo ocen zunanjih pravnih
strokovnjakov presodilo, da je verjetnost zaključka tožbe v korist družbe, zato družba rezervacije za te
namene ni oblikovala. Tožba je bila 2. 2. 2022 s pravnomočnostjo sklepa sodišča na I. stopnji rešena v
korist družbe. Mestna občina Celje je na sodbo podala pritožbo, vendar je dne 29. 6. 2022 Višje sodišče
s sodbo odločilo v korist družbe.
Računovodsko poročilo
190
20 Prihodki iz pogodb s kupci
Prihodke iz pogodb s kupci sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov, trgovskega blaga,
materiala in opravljenih storitev v obračunskem obdobju. Razčlenitev čistih prihodkov od prodaje
po področnih in območnih odsekih je prikazana v nadaljevanju.
V EUR
Leto 2022
Leto 2021
Čisti prihodki iz pogodb s kupci proizvodov in
storitev
226.584.095
192.179.884
Čisti prihodki iz pogodb s kupci blaga in materiala
569.021
282.216
Skupaj
227.153.116
192.462.100
21 Drugi poslovni prihodki
V EUR
Prihodek
Leto 2022
Leto 2021
Prodaja emisijskih kuponov
0
436.560
Prihodki iz amortizacij brezplačno pridobljenih
sredstev
505.649
507.543
Dobiček pri prodaji in odpisi sredstev
7.253
3.331
Prihodki iz naslova državne podpore zaradi covida-
19*
334.430
35.149
Izterjane odpisane terjatve
0
8.498
Prejete odškodnine
23.763
109.289
Odprava dolgoročnih rezervacij**
6.817.354
124.892
Ostali poslovni prihodki
61.471
161.801
Skupaj
7.749.919
1.387.062
* Prihodki se nanašajo na prejete refundacijske zahtevke iz naslova izolacij (covidna obolenja). Družba
je prav tako v mesecu maju 2022 prejela 300.000 EUR pomoči iz naslova Zakona o ukrepih za omilitev
posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu (ZUOPDCE), objavljenem v Uradnem listu
RS, št. 29, 4. 3. 2022. Upravičenec do pomoči zaradi dviga energentov je bil pravni subjekt, kateremu
bodo stroški energije v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 narasli več kot 40 odstotkov. Višina pomoči
se je določila glede na dejansko velikost čistih prihodkov od prodaje v letu 2019 in glede na delež
stroškov energije v celotnih poslovnih odhodkih v letu 2019. Ob upoštevanih kriterijih in izračunanem
znesku je bila pomoč dodeljena v višini 300.000 EUR in tudi v mesecu maju 2022 izplačana na
transakcijski račun družbe.
** Znesek v višini 6.377.932 EUR se nanaša na odpravo rezervacij za okolje, saj je poslovodstvo družbe
na osnovi dokazov in ponovne preverbe ocenilo, da so v letu 2022 nastali razlogi za njihovo odpravo in
prenos med prihodke (glej pojasnilo 13 – Druge rezervacije).
V EUR
Prihodek
Leto 2022
Leto 2021
Odprava/sprostitev okoljskih rezervacij
6.377.932
0
Odprava/sprostitev rezervacij za jubilejne nagrade
in odpravnine
439.422
124.892
Skupaj
6.817.354
124.892
Računovodsko poročilo
191
22 Poslovni odhodki
Poslovni odhodki
V EUR
Leto 2022
Leto 2021
Nabavna vrednost prodanega materiala in
blaga
200.613
140.470
Stroški materiala
134.953.778
97.519.612
Stroški storitev
16.229.210
13.830.982
Stroški dela
29.483.416
28.888.986
Amortizacija
12.150.684
11.281.415
Drugi poslovni odhodki
5.264.418
5.468.743
Slabitve in odpisi poslovnih terjatev
1.553
28.975
Skupaj
198.283.671
157.159.184
Stroški raziskav in razvoja v letu 2022 znašajo 233.759 EUR, leta 2021 so znašali 120.045 EUR.
Amortizacija
Družba časovno enakomerno amortizira osnovna sredstva v času pričakovane življenjske dobe
posameznega osnovnega sredstva. Amortizacija bremeni vrednost posameznega osnovnega sredstva.
V EUR
Amortizacija
Leto 2022
Leto 2021
Neopredmetena sredstva
209.123
224.513
Služnostne pravice
72.342
72.342
Zgradbe
3.271.577
3.203.086
Proizvajalna oprema
8.592.476
7.775.865
Druga oprema
5.166
5.610
Skupaj
12.150.684
11.281.415
Stroški dela
V EUR
Strošek dela
Leto 2022
Leto 2021
Plače in nadomestila
20.807.538
20.157.542
Prispevki za socialno varnost
3.718.924
3.611.188
Povračila stroškov in drugi prejemki zaposlenih
4.529.314
4.709.667
Dodatno pokojninsko zavarovanje
427.640
410.590
Skupaj
29.483.416
28.888.986
Stroški dela vključujejo obračunane obveznosti do zaposlenih na podlagi podjetniške kolektivne
pogodbe ter na podlagi individualnih pogodb zaposlenih, povračila stroškov v zvezi z delom v skladu s
kolektivno pogodbo. Med stroški povračil v zvezi z delom niso zajeti stroški prehrane v tistem delu, ki
se nanaša na stroške priprave hrane v lastni kuhinji. Ti stroški so v letu 2022 znašali 978.237 EUR
(846.552 EUR v letu 2021). Stroški so izkazani po svoji vsebini in namembnosti, torej med stroški
porabljenega materiala in storitev, stroški dela, odpisi vrednosti (amortizacija) in drugimi poslovnimi
odhodki. Družba je obračunala neizkoriščeno pravico do letnega dopusta, skladno z MRS 19. Družba je
vpisana v register pokojninskih načrtov kot delodajalec, ki financira pokojninski načrt z oznako PNMZ
Računovodsko poročilo
192
K, ki ga izvaja odprt Modri krovni pokojninski sklad pri upravljavcu Modri zavarovalnici. V letu 2022 je
družba za dodatno pokojninsko zavarovanje namenila 427.640 EUR (leta 2021 410.775 EUR).
V družbi je bilo na dan 31. 12. 2022 zaposlenih 775 oseb. Povprečno število zaposlenih je znašalo
776 oseb, poprečno število na osnovi vkalkuliranih ur pa 725.
Družba je imela v letu 2022 tudi stroške storitev, ki se ne obravnavajo kot stroški dela, v zvezi z
agencijami za posredovanje delovne sile na podlagi pogodb o posredovanju, v višini 788.002 EUR (v
letu 2021 znašajo ti stroški 819.140 EUR). Zaposlenih je bilo 27,67 delavca (leta 2021 30,17),
upoštevajoč število delovnih ur na podlagi teh pogodb.
Drugi poslovni odhodki
V EUR
Drugi poslovni odhodki
Leto 2022
Leto 2021
Oblikovanje rezervacij za ekologijo
3.393.314
3.701.214
Ekološke takse in povračila
393.070
464.162
Nagrade študentom in dijakom na praksi
225.487
265.503
Prispevek za uporabo stavbnega zemljišča
562.120
367.738
Prevrednotenje zalog materiala in blaga
332.443
386.724
Izguba pri prodaji (izločitvi) osnovnih sredstev
143.377
135.159
Drugi stroški in odhodki
214.609
148.243
Skupaj
5.264.418
5.468.743
Revidiranje računovodskih izkazov Cinkarne Celje, d. d., za leto 2022 je opravila družba Ernst & Young
revizija, d. o. o. Pogodbena vrednost za dogovorjene storitve revidiranja je znašala 29.100 EUR,
povečana za DDV in potne stroške. Revizijska družba Ernst & Young v letu 2023 je za poslovno leto
2022 opravila še revizijo preveritve elektronske oblike računovodskih izkazov 2022-ESEF (2.100 EUR)
in revizijo poročila o prejemkih družbe 2022 (3.100 EUR). Druge odhodke v glavnini predstavljajo izgube
pri poravnavi prijavljenih škodnih primerov in plačane odškodnine fizičnim osebam.
23 Finančni prihodki in odhodki
V EUR
Leto 2022
Leto 2021
Neto tečajne razlike
0
0
Prihodki od obresti
20.235
12.284
Prihodki od dividend
16.025
13.915
Finančni prihodki skupaj
36.259
26.199
Neto tečajne razlike
–457.614
–25.670
Odhodki za obresti
–2.715
–4.189
Obresti za rezervacije odpravnin in jubilejnih
nagrad
–36.000
–16.443
Finančni odhodki skupaj
–496.329
–46.302
Neto finančni izid
–460.070
–20.103
Finančne prihodke predstavljajo prejete obresti od naložbenja in terjatev, prihodki od dolgoročnih
finančnih naložb ter pozitivne tečajne razlike pri poslovanju in financiranju. Finančne odhodke
predstavljajo obračunane obveznosti za poslovno leto od dolgoročnih in kratkoročnih finančnih in
Računovodsko poročilo
193
poslovnih obveznosti ter negativne tečajne razlike, nastale pri poslovanju in financiranju (terminski
posli nakupa in prodaje deviz).
24 Davek od dohodka pravnih oseb
Obračun davka od dobička pravnih oseb je narejen skladno s Pravilnikom o davčnem obračunu davka
od dohodkov pravnih oseb po stopnji 19 % od davčne osnove, ki se v primerjavi s predhodnim in
predpreteklim letom ni spremenila. Davčno osnovo v letu 2022 zmanjšujejo olajšave za vlaganja
v raziskave in razvoj, za zaposlovanje invalidov, za davčno nepriznane popravke terjatev v preteklosti,
za katere so bili začeti po ZFFPPIPP, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ter
za investiranje v opremo in donacije.
V EUR
Leto 2022
Leto 2021
Odmerjeni davek
10.015.959
7.591.736
Odloženi davek
0
276.914
Davek od dobička skupaj
10.545.469
7.314.822
Sprememba davčne osnove zaradi prehoda na nov
način računovodenja, pri spremembah
računovodskih usmeritev, popravkih napak in
prevrednotenjih
–42.246
–38.781
Davek od povečanja odhodkov
–11.718
–129.226
Davek od davčno nepriznanih odhodkov
213.617
523.711
Davek od davčnih olajšav
–821.480
–925.329
Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davčno
osnovo in drugo
–35.024
–15.816
Davek od dobička skupaj
9.319.109
6.729.381
Efektivna davčna stopnja
17,7 %
17,5 %
Efektivna davčna stopnja, izračunana kot razmerje med odhodki za davek in računovodskim poslovnim
izidom, znaša 17,7 % in v letu 2021 17,5 %. Spremembe v odloženih davkih leta 2022 se nanašajo na
dodatno oblikovane/porabo rezervacije za okolje, jubilejne nagrade in odpravnine ter
zmanjšanje/povečanje iz naslova odprave oblikovanega popravka vrednosti terjatev.
Podjetje je izkazalo zmanjšanje terjatev za odloženi davek iz naslova začasnih razlik. Zmanjšanje v letu
2022 se nanaša na razliko med:
V EUR
O p i s
Leto 2022
Leto 2021
Poraba rezervacij
–738.232
–112.290
Odprava oblikovanega popravka vrednosti terjatev
–113.928
–21.459
Oblikovane rezervacije
322.365
410.663
Oblikovan popravek vrednosti terjatev (naložb)
285
0
Skupaj
–529.510
276.914
Računovodsko poročilo
194
VI. IZKAZ DENARNIH TOKOV
Izkaz denarnih tokov prikazuje spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za
poslovno leto kot razliko med stanjem 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021. Sestavljen je po posredni metodi
iz izkaza finančnega položaja na dan 31. 12. obračunskega leta in izkaza finančnega položaja na dan 31.
12. 2021 ter iz dodatnih podatkov, potrebnih za prilagoditev prihodkov in odhodkov ter za ustrezno
razčlenitev pomembnejših postavk. Teoretično možne postavke niso prikazane, vrednosti pa so
izkazane za tekoče in preteklo obdobje.
VII. IZKAZ GIBANJA KAPITALA
Izkaz gibanja kapitala ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala.
Teoretično možne postavke niso prikazane. Spremembe lastniškega kapitala se nanašajo na sklep
skupščine o razporeditvi bilančnega dobička predhodnega leta za izplačilo dividend lastnikom, ki so bile
ali bodo izplačane, ter na nakup lastnih delnic. Na podlagi 14. točke 64. člena ZGD-1 je izkazu gibanja
kapitala dodana ugotovitev bilančnega dobička.
VIII. FINANČNI INSTRUMENTI IN FINANČNA TVEGANJA
Finančna tveganja (likvidnostno in obrestno)
Likvidnostno tveganje
Cinkarna Celje, d. d., je poslovni partner, znan po plačilni disciplini tako na domačem kot na tujem trgu,
podjetje, ki nima bančnih dolgov in ima stabilne denarne tokove. Poslovanje družbe je tradicionalno
konservativno z visokim denarnim tokom. Upravljanje likvidnosti med drugim obsega načrtovanje
pričakovanih denarnih obveznosti in njihovo pokrivanje, tekoče spremljanje plačilne sposobnosti
kupcev in redno izterjavo zapadlih terjatev. Bonitetna ocena je AAA (platinasta odločnost). V tabelah v
nadaljevanju so prikazane finančne in poslovne obveznosti glede na rok zapadlosti.
Zapadlost finančnih obveznosti na dan 31. 12. 2022
V EUR
Knjigovodska
vrednost
Pogodbeni denarni tokovi
Skupaj
Do pol leta
Obveznosti do dobaviteljev
brez predujmov
14.898.860
14.898.860
14.898.860
Obveznosti iz pogodb s kupci
brez predujmov
157.520
157.520
157.520
Skupaj
15.056.380
15.056.380
15.056.380
Računovodsko poročilo
195
Zapadlost finančnih obveznosti na dan 31. 12. 2021
V EUR
Knjigovodska
vrednost
Pogodbeni denarni tokovi
Skupaj
Do pol leta
Obveznosti do dobaviteljev
brez predujmov
18.690.236
18.690.236
18.690.236
Obveznosti iz pogodb s kupci
brez predujmov
136.087
136.087
136.087
Skupaj
18.826.323
18.826.323
18.826.323
Obrestno tveganje
Obrestno tveganje pomeni možnost izgub zaradi neugodnega gibanja obrestnih mer na trgu. Podjetje
nima dolgoročnih finančnih obveznosti in iz tega naslova nima vzpostavljenih ukrepov. Če bi se to
dejstvo spremenilo, bi vzpostavili primerne ukrepe za obvladovanje tovrstnega tveganja.
Zaradi dobrega poslovanja in ugodnega finančnega stanja družba z namenom zniževanja stroškov
ležarin pri bankah sklepa depozitne pogodbe s pozitivnimi obrestnimi merami. Na zadnji dan bilance
stanje depozitov z dospelostjo do enega leta znaša 21 mio EUR. Če bi se bančna obrestna mera znižala
za 1 %, bi to pomenilo povečanje finančnih odhodkov za 210 tisoč EUR, če bi se pa povečala za 1 %, bi
se povečali finančni prihodki za 210 tisoč EUR na letni ravni.
Kreditno tveganje
Ključno kreditno tveganje družbe Cinkarna Celje, d. d., je tveganje, da kupci ob zapadlosti ne bi
poravnali svojih obveznosti.
Tveganje je omejeno, saj poslujemo pretežno z dolgoletnimi partnerji, ki so pogosto znana
tradicionalna evropska industrijska podjetja z visoko boniteto. V zadnjih letih smo zaznavali, da je
plačilna disciplina v Sloveniji, na Balkanu in Vzhodni Evropi relativno slaba, vendar v prihodnjem
obdobju na tem geografskem področju ne pričakujemo več težav oziroma se je potencial tveganja
pomembno znižal. S preureditvijo/prečiščenjem portfelja strateških poslovnih področij podjetja,
konkretno gre za ukinitev programa grafičnih repromaterialov, programa valjane titancinkove
pločevine, programa antikorozijskih premazov in programa gradbenih materialov, se je izpostavljenost
kreditnemu tveganju pomembno znižala, kar dokazujeta podatek o zapadlosti terjatev in dejstvo, da
praktično nimamo več dodatnega oblikovanja popravkov vrednosti terjatev zaradi dvoma v plačilo
oziroma neplačila izkazanih terjatev do kupcev.
Družba Cinkarna Celje že vrsto let izvaja interno kreditno kontrolo za posamičnega kupca, ki mu je
določila individualni kreditni limit, in sicer glede na plačilno disciplino, bonitetno oceno in dobro
poslovanje z družbo. Proces spremljanja in obvladovanja kreditnega tveganja se je še dodatno povečal
sredi leta 2021 z nastopom zavarovanja terjatev pri zunanji instituciji, kjer se kreditni limiti določajo,
spremljajo in spreminjajo na dnevni bazi.
Poleg rednega spremljanja kreditnega limita za posameznega kupca se na dnevni bazi spremljajo
plačilna disciplina kupca in objave na Ajpesu v zvezi z objavo postopkov po Zakonu o finančnem
poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Prav tako se s
trenutkom zapadlosti terjatve opominja kupca na zapadlost terjatve z opominom najprej telefonsko,
nato pa pisno; vse od dneva zapadlosti do poplačila se obračunajo zamudne obresti. Proces rednega
spremljanja in kontrole portfelja terjatev do kupcev je stalnica družbe, ki rezultira v majhnem deležu
odpisa ali slabitvi terjatev glede na delež v prodaji.
Računovodsko poročilo
196
Knjigovodska vrednost finančnih sredstev, ki so bila najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, je bila
na datum poročanja naslednja:
V EUR
Pojasnila
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Finančne naložbe
3
1.973.765
1.651.099
Terjatve do kupcev
4
22.087.040
29.148.099
Denar in denarni ustrezniki
5
45.210.098
59.746.594
Skupaj
69.270.903
90.545.792
Na bilančni presečni dan 31. 12. 2022 ima družba poleg 21 mio EUR še dodatnih 24,2 mio EUR
denarnih sredstev za zagotavljanje tekočega poslovanja. Da bi družba zmanjšala kreditno tveganje in
izpostavljenost pri bankah, ima sredstva razporejena med pet bank, ki imajo odlično boniteto in
dobro bilančno vsoto.
Družba ima zdravo strukturo terjatev do kupcev, kar je razvidno v tabeli zapadlost terjatev po rokih
zapadlosti in v tabeli gibanja popravka vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev.
Gibanje popravkov vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev
V EUR
Leto 2022
Stanje
Oblikovan popravek
Odpisi popravka
Stanje
31. 12. 2021
vrednosti 2022
vrednosti preteklih let
31. 12. 2022
Kupci v državi
267.017
0
32
266.985
Kupci v tujini
381.437
1.500
11.142
371.794
Skupaj
648.454
1.500
11.174
638.780
V EUR
Leto
2021
Stanje
31. 12.
2020
Oblikovan popravek
vrednosti 2021
Odpisi popravka
vrednosti preteklih let
Plačane
odpisane
terjatve
Stanje
31. 12.
2021
Kupci v
državi
367.30
2
0
100.285
0
267.01
7
Kupci v
tujini
360.96
0
28.975
0
8.498
381.43
7
Skupaj
728.26
2
28.975
100.285
8.498
648.45
4
Terjatve do kupcev po rokih zapadlosti
V EUR
Skupina terjatev po zapadlosti
Bruto
vrednost
31. 12. 2022
Popravek
31. 12. 2022
Bruto
vrednost
31. 12. 2021
Popravek
31. 12. 2021
Nezapadlo
19.743.148
15.763
26.683.460
21.346
Že zapadlo do 15 dni
1.960.633
1.569
1.240.457
994
Že zapadlo od 16 do 60 dni
345.946
1.633
1.252.916
6.635
Že zapadlo od 16 do 180 dni
56.335
56
240
0
Že zapadlo nad 180 dni
619.758
619.759
619.479
619.479
Računovodsko poročilo
197
Skupaj
22.725.819
638.779
29.796.552
648.454
V EUR
Skupina terjatev po zapadlosti
Bruto vrednost
31. 12. 2021
Popravek
31. 12. 2021
Bruto vrednost
31. 12. 2020
Popravek
31. 12. 2020
Nezapadlo
26.683.460
21.346
23.925.001
0
Že zapadlo do 15 dni
1.240.457
994
448.553
0
Že zapadlo od 16 do 60 dni
1.252.916
6.635
360.628
0
Že zapadlo od 16 do 180 dni
240
0
0
0
Že zapadlo nad 180 dni
619.479
619.479
728.262
728.262
Skupaj
29.796.552
648.454
25.462.444
728.262
Vse terjatve do kupcev so od 1. 6. 2021 zavarovane pri zunanji instituciji. Na dan 31. 12. 2022 je pri
zunanji instituciji (zavarovalnica Coface PKZ, d. d.) zavarovanih 95,4 % terjatev (konec leta 2021 pa
90,68 %), z drugo obliko zavarovanja (akreditiv, avans) 2,5 % terjatev (konec leta 2021 7,06 %) in le 2,1
% vseh terjatev ni zavarovanih (konec leta 2021 2,3 %). Družba koncentracijo terjatev ugotavlja s
pomočjo informacijskih orodij in vnesenih limitov v sistem. Informacijski sistem spremljanja terjatev
nam omogoča sprotno spremljanje zavarovanja terjatev, saj se informacijski sistem dnevno posodablja
glede na spremembe vrste zavarovanja in spremembe kreditnih limitov. Konec leta predstavlja 6
kupcev titanovega dioksida iz Evropske unije 35-% (leta 2021 je teh 6 kupcev predstavljalo 29-%) delež
v vseh terjatvah, ki so v celoti zavarovane. Kupci so razpršeni po različnih trgih in s tem ni večje
izpostavljenosti družbe do posameznega kupca.
Valutno tveganje
Cinkarna Celje, d. d., nabavlja in prodaja na svetovnem trgu, zato je izpostavljena tudi tveganju razvoja
neugodnih medvalutnih razmerij. Predvsem gre za valutno razmerje EUR/USD. Ker se glavnina prodaje
vrši v evrih, je izpostavljenost pereča predvsem pri dolarski nabavi titanonosnih surovin, izjemoma tudi
žvepla in bakrovih spojin. Po obsegu bistveno manjša je izpostavljenost na področju dolarsko
nominirane prodaje.
Gibanje in napovedi glede dinamike valutnega para EUR/USD kontinuirano spremljamo. V osnovi
kratkoročno tveganje neugodnih sprememb tečaja dolarja omejujemo s standardizirano in
konsistentno uporabo finančnih instrumentov (dolarske terminske pogodbe). Dosegamo tako rekoč
popolno pokritost relevantnih poslovnih dogodkov, ki vključujejo valutni par EUR/USD.
Izpostavljenost tveganju spremembe deviznih tečajev
V EUR
31. 12. 2022
31. 12. 2021
EUR*
USD
EUR*
USD
Terjatve do kupcev
21.673.232
413.838
28.269.239
878.860
Dani predujmi
1.168.851
0
396.433
36.099
Denar in denarni ustrezniki
45.210.098
0
59.746.594
0
Kratkoročne finančne obveznosti
–59.392
0
–197.503
0
Kratkoročne poslovne obveznosti
–19.450.525
–67.620
–17.093.801
–6.148.923
Izpostavljenost izkaza finančnega položaja (neto)
48.542.264
346.218
71.120.962
–5.233.964
EUR* je funkcionalna valuta in ne predstavlja izpostavljenosti tveganju spremembe deviznih tečajev.
Računovodsko poročilo
198
Poleg funkcionalne valute EUR družba uporablja še valuto USD (ameriški dolar), ki je bil uporabljen
pri preračunu bilančnih postavk na dan 31. 12. in je enak referenčnemu tečaju Evropske centralne
banke, in sicer število ene nacionalne valute za 1 evro na dan 31. 12. 2022 znaša 1,0666 ter na dan 31.
12. 2021 znaša 1,1326.
Analiza občutljivosti
Sprememba vrednosti valute USD za 1 % glede na EUR na dan 31. 12. 2022 oziroma 31. 12. 2021 bi
poslovni izid pred davki spremenila za vrednosti, navedene v tabeli v nadaljevanju. Analiza, ki je za obe
leti narejena na enak način, predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem obrestne mere, ostanejo
nespremenjene. Pri izračunu vpliva spremembe tečaja ameriškega dolarja je upoštevano stanje
terjatev in obveznosti, ki so nominirane v dolarjih.
V EUR
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Sprememba valute USD
1 %
–1 %
1 %
–1 %
Vpliv na poslovni izid pred davki
3.693
–3.693
302.125
–302.125
Vsaka nadaljnja sprememba tečaja ameriškega dolarja za 1 % glede na EUR bi pomenila dodatno
spremembo poslovnega izida pred davki za zgoraj navedene vrednosti.
Upravljanje kapitala
Primarni cilj upravljanja kapitala družbe Cinkarna Celje je zagotavljanje visokega kreditnega ratinga in
ustreznih kazalnikov financiranja, s čimer zagotavlja ustrezen razvoj svojega poslovanja in ustvarja čim
večjo vrednost za svoje delničarje.
Družba Cinkarna Celje želi z upravljanjem in prilagajanjem kapitalske strukture slediti spremembam
v ekonomskem okolju. Dividende izplačuje skladno s spremenjeno dividendno politiko, sprejeto na
decembrski seji Nadzornega sveta leta 2022. Cinkarna Celje, d. d., nima posebnih ciljev glede lastništva
zaposlenih in nobenega programa delniških opcij. V letih 2021 in 2022 ni bilo sprememb v načinu
upravljanja kapitala. Družba Cinkarna Celje za nadzor nad kapitalom uporablja kazalnik finančnega
vzvoda, ki prikazuje delež neto zadolženosti v kapitalu in neto zadolženosti skupaj. Neto zadolženost
vključuje finančne in poslovne obveznosti, zmanjšane za denar in njegove ustreznike.
V EUR
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Finančne obveznosti
59.392
197.503
Poslovne in druge kratkoročne obveznosti
23.046.745
28.248.514
Denar in denarni ustrezniki
45.210.098
59.746.594
Neto zadolženost
–22.103.961
–31.300.577
Kapital
209.010.148
190.165.790
Kapital in neto zadolženost
186.906.187
158.865.213
Kazalnik finančnega vzvoda
–12 %
–20 %
Računovodsko poročilo
199
IX. POŠTENA VREDNOST
V EUR
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
Finančna sredstva po pošteni
vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
1.973.765
1.973.765
1.651.099
1.651.099
Terjatve do kupcev
22.087.040
22.087.040
29.148.099
29.148.099
Denar in denarni ustrezniki
45.210.098
45.210.098
59.746.594
59.746.594
Finančne obveznosti
–59.392
–59.392
–197.503
–197.503
Obveznosti do dobaviteljev
–14.898.860
–14.898.860
–18.690.237
–18.690.237
Obveznosti iz pogodb s kupci
–157.520
–157.520
–136.087
–136.087
Skupaj
54.155.131
54.155.131
71.521.965
71.521.965
Finančne naložbe so glede na izračun poštene vrednosti razvrščene v tri skupine:
‒ 1. skupina sredstev – sredstva po tržni ceni,
‒ 2. skupina sredstev – sredstva, ki niso uvrščena v I. skupino, njihova vrednost se določa neposredno
ali na podlagi primerljivih tržnih podatkov,
‒ 3. skupina sredstev – sredstva, za katera tržnih podatkov ni mogoče pridobiti.
V EUR
Poštena vrednost sredstev
31. 12. 2022
31. 12. 2021
1. skupina
2. skupina
3. skupina
Skupaj
1. skupina
2. skupina
3. skupina
Skupaj
Finančna sredstva po
pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega
donosa
0
1.973.765
0
1.973.765
5
1.651.099
0
1.651.099
Skupaj sredstva, merjena
po pošteni vrednosti
0
1.973.765
0
1.973.765
0
1.651.099
0
1.651.099
Sredstva, za katera je
poštena vrednost razkrita
Terjatve do kupcev
0
0
22.087.040
22.087.040
0
0
29.148.099
29.148.099
Denar in denarni ustrezniki
0
0
45.210.098
45.210.098
0
0
59.746.594
59.746.594
Skupaj sredstva, za katera
je poštena vrednost
razkrita
0
0
67.297.138
67.297.138
0
0
88.894.693
88.894.693
Skupaj
0
1.973.765
67.297.138
69.270.903
0
1.651.099
88.894.693
90.545.792
Računovodsko poročilo
200
V EUR
Poštena vrednost
obveznosti
31. 12. 2022
31. 12. 2021
1. skupina
2. skupina
3. skupina
Skupaj
1. skupina
2. skupina
3. skupina
Skupaj
Finančne obveznosti
0
0
59.392
59.392
0
0
197.503
197.503
Obveznosti do dobaviteljev
0
0
14.898.860
14.898.860
0
0
18.690.237
18.690.237
Obveznosti iz pogodb
s kupci
0
0
157.520
157.520
0
0
136.087
136.087
Skupaj obveznosti,
za katere je razkrita
poštena vrednost
0
0
15.115.772
15.115.772
0
0
19.023.827
19.023.827
Predpostavke za določanje poštene vrednosti naložb in drugih postavk so navedene v uvodnih
pojasnilih v poglavju III Pomembne računovodske usmeritve.
X. POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI – PODATKI O SKUPINAH OSEB
Udeležba Uprave v kapitalu
Konec leta 2022 in 2021 je imela ena članica Uprave v lasti 1860 delnic družbe Cinkarna Celje, kar
predstavlja 0,023 % celotnega kapitala družbe oziroma 0,023 % glasovalnih pravic. Člani Nadzornega
sveta delnic na bilančni presečni dan niso imeli.
31. 12. 2022, 31. 12. 2021
Število delnic
Delež v
kapitalu (%)
Nikolaja Podgoršek Selič
1860
0,023
Bruto prejemki skupin oseb
V EUR
Leto 2022
Leto 2021
Člani Uprave
661.946
594.141
Člani Nadzornega sveta družbe
152.540
113.060
Skupaj bruto prejemki skupin oseb
814.486
707.201
Zaposleni na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del
kolektivne pogodbe
3.134.933
3.252.549
Skupaj bruto prejemki skupin oseb in prejemki zaposlenih na
podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne
pogodbe
3.949.419
3.959.750
Računovodsko poročilo
201
Prejemki članov Uprave v letu 2022
V EUR
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
član)
Fiksni
prejemki –
bruto (1)
Variabilni prejemki –
bruto
na podlagi
kvantitativnih
meril
Bonitete
Drugi
prejemki
Skupaj
bruto
Aleš Skok
Predsednik
275.977
64.680
7.829
4.133
352.619
Nikolaja Podgoršek
Selič
Namestnica
predsednika
220.069
51.537
8.873
3.179
283.659
Filip Koželnik
Član
16.234
4.116
2.602
2.715
25.668
Skupaj
512.281
120.333
19.304
10.028
661.946
Prejemki članov Uprave v letu 2021
V EUR
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
član)
Fiksni
prejemki –
bruto (1)
Variabilni
prejemki – bruto
na podlagi
kvantitativnih
meril
Bonitete
Drugi
prejemki
Skupaj bruto
Aleš Skok
Predsednik
264.000
22.277
9.150
4.849
300.276
Nikolaja Podgoršek
Selič
Namestnica
predsednika
210.354
43.753
10.622
4.576
269.305
Filip Koželnik
Član
15.981
582
3.367
4.630
24.560
Skupaj
490.335
66.612
23.139
14.055
594.141
Prejemki članov Nadzornega sveta v letu 2022
V EUR
Ime in
priimek
Funkcija (predsednik,
namestnik, član, zunanji član
komisij)
Plačilo za
opravljanje
funkcije – bruto
letno (1)
Sejnine NS in
komisij –
bruto letno (2)
Skupaj
bruto
(1 + 2)
Potni
stroški
Skupaj
prejemki
Mario
Gobbo
Član NS + predsednik NS +
predsednik KK
28.125
1.815
29.940
8.635
38.575
Luka
Gaberščik
Član NS + namestnik pred.
NS + član KK
20.250
1.815
22.065
239
22.304
David
Kastelic
Član NS + predsednik RK
20.625
2.695
23.320
384
23.704
Mitja
Svoljšak
Član NS
17.385
1.540
18.925
162
19.088
Dušan
Mestinšek
Član NS + član KK
18.750
1.595
20.345
0
20.345
Jože
Koštomaj
Član NS + član RK
18.750
2.695
21.445
0
21.445
Gregor
Korošec
Zunanji član
0
5.000
5.000
0
5.000
Žiga
Gregorinčič
Zunanji član
0
1.040
1.040
0
1.040
Lea Peček
Zunanja članica
0
1.040
1.040
0
1.040
Skupaj
123.885
19.234
143.120
9.420
152.540
Računovodsko poročilo
202
NS = Nadzorni svet
RK = Revizijska komisija
KK = Kadrovska komisija
Prejemki članov Nadzornega sveta v letu 2021
V EUR
Ime in
priimek
Funkcija (predsednik,
namestnik, član, zunanji član
komisij)
Plačilo za opravljanje
funkcije – bruto letno
(1)
Sejnine NS in
komisij – bruto
letno (2)
Skupaj
bruto
(1 + 2)
Potni
stroški
Skupaj
prejemki
Mario
Gobbo
Član NS + predsednik NS +
predsednik KK
23.352
1.595
24.947
344
25.290
Luka
Gaberšči
k
Član NS + namestnik pred.
NS + član KK
16.813
1.595
18.408
58
18.467
David
Kastelic
Član NS + predsednik RK
17.124
2.915
20.039
114
20.153
Mitja
Svoljšak
Član NS
6.875
770
7.645
80
7.725
Dušan
Mestinš
ek
Član NS + član KK
15.568
1.595
17.163
17.163
Jože
Koštoma
j
Član NS + član RK
15.568
2.695
18.263
18.263
Gregor
Korošec
Zunanji član
0
6.000
6.000
6.000
Skupaj
95.299
17.165
112.464
596
113.060
NS = Nadzorni svet
RK = Revizijska komisija
KK = Kadrovska komisija
Bonitete članov uprave vključujejo boniteto, povezano z uporabo službenega osebnega vozila tudi
v zasebne namene, in morebitne druge bonitete. Povračila stroškov vključujejo povračila za stroške
prevoza na delo in za prehrano med delom.
Računovodsko poročilo
203
Pomembnejši poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega obdobja
Dne 7. 3. 2023, kot narekuje 78. člen Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju na seji sveta
delavcev, skladno s 16. členom omenjenega zakonika in Poslovnikom sveta delavcev, so bile izvedene
volitve za novega predstavnika zaposlenih v Nadzornem svetu Cinkarne Celje.
Za predstavnika zaposlenih v Nadzornem svetu družbe je bil izglasovan Aleš Stevanovič, ki je funkcijo v
celoti prevzel 8. 3. 2023.
Uprava družbe hkrati sporoča, da je družba v letu 2023 prejemnik pomoči v skladu z Zakonom o pomoči
gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK), skladno s katerim veljalo posledice za
primere, opredeljene v 12. odstavku 16. člena.
Računovodsko poročilo
204
Poročilo neodvisnega revizorja
Računovodsko poročilo
205
Računovodsko poročilo
206
Računovodsko poročilo
207
Računovodsko poročilo
208
Računovodsko poročilo
209
Računovodsko poročilo
210
Skupščina podjetja/struktura kapitala
Struktura lastništva delnic Cinkarne Celje, d. d.
Št. delnic
%
SDH, d. d.
1.974.540
24,44
Modra zavarovalnica, d. d.
1.629.630
20,17
UNICREDIT BANK AUSTRIA AG – FID
364.840
4,52
TR5, d. o. o.
318.170
3,94
Lastne delnice
264.650
3,28
KRITNI SKLAD PRVEGA POKOJNINSKEGA SKLADA
167.050
2,07
RAIFFEISEN BANK AUSTRIA, D. D. – FID
161.460
2,00
CITIBANK N.A. – FID
111.600
1,38
NLB SKLADI – SLOVENIJA MEŠANI
100.990
1,25
Generali Rastko Evropa, delniški
85.110
1,05
Generali Galileo, mešani fleksibilni
84.302
1,04
Notranji delničarji – FO
59.932
0,74
Zunanji delničarji – FO
1.812.539
22,43
Ostali
944.957
11,69
Računovodsko poročilo
211
Izjava članov poslovodstva in oseb, odgovornih za sestavo letnega poročila
Navedeni in podpisani člani poslovodstva ter osebe, odgovorne za sestavo letnega poročila glede na
2. odstavek 134. člena ZTFI-1, potrjujemo, da je po našem najboljšem vedenju:
I. računovodsko poročilo skladno z ustreznim računovodskim poročanjem, to so Mednarodni
standardi računovodskega poročanja. Takšno daje resničen in pošten prikaz sredstev, obveznosti,
poslovnega izida in finančnega položaja družbe;
II. v poslovnem poročilu je zajet pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega
finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki jim je družba izpostavljena.
S tem dne 27. 3. 2023 Uprava Letno poročilo 2023 sprejme in potrdi.
Poslovodstvo družbe
Predsednik Uprave
Članica Uprave – namestnica
Član Uprave –
predsednika Uprave –
delavski direktor
tehnična direktorica
Aleš SKOK,
Nikolaja PODGORŠEK SELIČ,
Filip KOŽELNIK,
univ. dipl. inž. kem. teh.,
MBA – ZDA
univ. dipl. inž. kem. inž., spec.
mag. posl. ved
Osebe, odgovorne za sestavo Letnega poročila
Član Uprave –
Vodja Računovodske službe
delavski direktor
Filip KOŽELNIK,
mag. posl. ved
mag. Karmen FUJS,
univ. dipl. ekon.
Računovodsko poročilo
212
Kultura podjetja
POSLOVNI PARTNERJI
Nenehoma bomo usmerjali napore v pošteno,
kakovostno in pravočasno zadostitev potreb naših kupcev.
Razvijali bomo odnose obojestranskega zaupanja,
sodelovanja in poslovnega prijateljstva.
Obveznosti do dobaviteljev, bank in pogodbenikov
bomo poravnavali z največjo mero odgovornosti.
LASTNIKI
Stremeli bomo, da bosta naložba lastnikov
in s tem zaupanje v pravilnost te odločitve
nagrajena s pričakovanimi in ustreznimi donosi.
Skrb za dolgoročno vitalnost in donosnost podjetja
bomo uresničevali z naložbami v razvoj in zaposlene.
Razumemo, da je naša odgovornost
sorazmerna izkazanemu zaupanju.
ZAPOSLENI
Vsi zaposleni bodo deležni odkritega odnosa.
Pošteno plačilo za dobro opravljeno delo je neodtujljiva pravica.
Poskrbeli bomo za udejanjanje pravic ustrezne obveščenosti,
osebne varnosti in enake obravnave.
Dolžnost vodstva podjetja sta spodbujanje pozitivnega delovnega vzdušja
in skrb za razvoj ter udejanjanje pravil in načel etičnega poslovanja.
LOKALNA SKUPNOST
V okviru filozofije trajnostnega razvoja,
investiranja v okoljske projekte in ciljnega projektiranja tehnologije
bomo skrbeli za najbolj optimalne poti in načine varovanja okolja
in zdravja naših someščanov.
Glede na možnosti bomo skrbeli in sodelovali pri razvoju in napredku
lokalne skupnosti na področju
izobraževanja, športa in kulture.
Računovodsko poročilo
213
Kazalniki poročanja v skladu s standardi GRI
V poročilu o nefinančnem poročanju poročamo o vseh kazalnikih, ki smo jih opredelili kot bistvene. Ob
vsakem kazalniku so navedene meje poročanja. Kazalnikov, ki za Cinkarno Celje niso bistveni, ne
navajamo in o njih ne poročamo.
Tabela: kazalniki GRI
Stran
Splošna razkritja
2-1
Podatki o organizaciji
21
2-2
Subjekti, vključeni v poročanje organizacije o trajnostnem poslovanju
34, 40, 74-75
2-3
Obdobje poročanja, pogostost in kontaktna točka
74-75
2-4
Ponovne navedbe informacij
74
2-5
Zunanja kontrola
15-18, 57, 58, 71-
72
2-6
Dejavnosti, vrednostna veriga in druga poslovna razmerja
22-24, 46-48, 102-
103, 104-105
2-7
Zaposleni
6, 34, 67-68, 89-
101
2-8
Delavci, ki niso zaposleni
90, 92
2-9
Struktura in sestava vodenja in upravljanja
25, 26-27
2-10
Imenovanje in izbor najvišjega organa vodenja in upravljanja
26-27, 29
2-11
Predsednik najvišjega organa vodenja in upravljanja
21, 26, 33, 40
2-12
Vloga najvišjega organa upravljanja pri nadzoru obvladovanja vplivov
32-33, 84-88
2-13
Delegiranje odgovornosti za obvladovanje vplivov
32-33, 84-86
2-14
Vloga najvišjega organa upravljanja pri trajnostnem poročanju
34-35, 74-75
2-15
Nasprotje interesov
26-27
2-16
Komuniciranje kritičnih pomislekov
29, 57, 95, 110, 112
2-17
Kolektivno znanje najvišjega organa upravljanja
26
2-18
Ocena dela najvišjega organa upravljanja
15-18, 32-33
2-19
Politike nagrajevanja
27, 28, 92
2-20
Postopek določanja nagrad
27, 28, 92
2-21
Skupna letna stopnja nadomestil
27
2-22
Izjava o strategiji trajnostnega razvoja
12-14, 34-35, 41,
74
2-23
Zaveze v skladu s politikami organizacije
29-30, 111-113
2-24
Vključevanje zavez v skladu s politikami organizacije
29-30, 111-113
2-25
Procesi za odpravljanje negativnih vplivov
71-73
2-26
Mehanizmi za iskanje nasvetov in sporočanje pomislekov
29, 58-60, 95, 110
2-27
Skladnost z zakonodajo in predpisi
30, 61, 62, 66, 68,
105, 112-113, 114
2-28
Članstvo v združenjih
83-84
2-29
Pristop k vključevanju deležnikov
84-88
2-30
Kolektivne pogodbe
76, 92
Pomembne teme
3-1
Postopek določanja pomembnih tem
86-87
Računovodsko poročilo
214
Stran
3-2
Seznam pomembnih tem
86-88
Ekonomska uspešnost
201-1
Ustvarjena in porazdeljena neposredna ekonomska vrednost
6, 8-9, 46-49
201-2
Finančne posledice in druga tveganja in priložnosti zaradi podnebnih
sprememb
64
201-3
Načrt dodatnega pokojninskega zavarovanja in druge dodatne bonitete
93
Prisotnost na trgu
202-1
Razmerje standardne osnovne ravni plač v primerjavi z minimalno plačo
v državi
93
202-1
Delež najvišjega vodstva iz lokalnega (nacionalnega) okolja
26
Posredni gospodarski učinki
203-1
Naložbe v infrastrukturo in podpora storitvam
42-43, 121, 127-
128
203-2
Pomembni posredni ekonomski vplivi
7, 8-9
Protikorupcija
205-1
Dejavnosti s tveganji, povezanimi s korupcijo
30, 68
205-2
Komuniciranje o politikah in postopkih za boj proti korupciji
29, 30
205-3
Dogodki korupcije in sprejeti ukrepi
30
Davki
207-1
Davki
7, 54
Materiali
301-1
Uporabljeni materiali
114-116
301-2
Uporabljeni reciklirani vhodni materiali
116
301-3
Predelani proizvodi in njihovi embalažni materiali
115-116, 117-118
Energija
302-1
Poraba energije znotraj organizacije
128-129
302-3
Energetska intenzivnost
122-126
302-4
Zmanjšanje porabe energije
121, 127-128
302-5
Zmanjšanje energetskih potreb za izdelke in storitve
123-126
Voda in odpadne vode
303-1
Odnos do vode kot skupnega vira
133-134
303-2
Upravljanje vplivov, povezanih z odvajanjem vode
134-135
303-3
Odvzem vode
133
303-4
Izpust vode
134, 135
303-5
Poraba vode
133
Biotska raznovrstnost
304-1
Zaščitena območja z visoko vrednostjo biodiverzitete
136-137
304-2
Pomembni vplivi dejavnosti, proizvodov na biotsko raznovrstnost
134, 135, 136, 137
304-3
Habitati, zaščiteni ali obnovljeni
135, 136-137
304-4
Nacionalni seznam ohranjanja vrst
136
Emisije
305-1
Neposredne (Področje 1) emisije toplogrednih plinov
128-130
305-2
Energetski posredne (Področje 2) emisije toplogrednih plinov
128-130
305-4
Intenzivnost emisij toplogrednih plinov
128-131
Računovodsko poročilo
215
Stran
305-5
Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
6, 80, 81, 126-128,
132
305-7
Dušikovi oksidi (NOX), žveplovi oksidi (SOX) in drugo
130, 131
Odpadki
306-1
Ustvarjanje odpadkov in znatni vplivi v zvezi z odpadki
66, 119-120
306-2
Obvladovanje znatnih vplivov v zvezi z odpadki
14, 35, 37-38, 43,
44, 54, 66, 77, 102,
103
306-3
Ustvarjeni odpadki
119-120
306-4
Odpadki, preusmerjeni iz odlaganja
37-38, 114, 116-
119
305-5
Odloženi odpadki
119-120
Okoljska ocena dobaviteljev
308-1
Novi dobavitelji, ki so bili pregledani po okoljskih merilih
102-103
308-2
Negativni vplivi na okolje v dobavni verigi in sprejeti ukrepi
103
Zaposlovanje
401-1
Novi zaposleni in fluktuacija zaposlenih
91
401-2
Ugodnosti za zaposlene za polni delovni čas in zaposlene za določen ali
skrajšani delovni čas
92
401-3
Starševski dopust
92
Odnosi med delojemalci in menedžmentom
402-1
Odnos vodstva do zaposlenih z vidika obveščanja
30, 85, 89, 92, 94-
96
Varnost in zdravje pri delu
403-1
Sistem upravljanja varnosti in zdravja pri delu
75, 96-99
403-2
Identifikacija nevarnosti, ocena tveganja in nesreč
99, 100
403-4
Sodelovanje delavcev, posvetovanje in obveščanje o zdravju in varnosti
pri delu
99, 100, 101
403-5
Usposabljanje delavcev s področja varnosti in zdravja pri delu
93, 97
403-6
Promocija zdravja delavcev
75, 96, 101
403-7
Preprečevanje in ublažitev vplivov na zdravje in varnost pri delu, ki so
neposredno povezani s poslovnimi odnosi
96-101
403-8
Delavci, ki so vključeni v sistem upravljanja zdravja in varnost pri delu
96-101
403-9
Poškodbe pri delu
96, 98-99
403-10
Bolezni, povezane z delom
91-92, 100
Usposabljanje in izobraževanje
404-1
Povprečno število ur usposabljanja na leto na zaposlenega
94
404-2
Programi za nadgradnjo veščin in prehodov zaposlenih
94-95
404-3
Odstotek zaposlenih, ki redno delajo
92
Raznolikost in enake možnosti
405-1
Raznolikost organov upravljanja in zaposlenih
26, 29, 89-91
Nediskriminacija
406-1
Nediskriminacija
30, 76, 89
Svoboda združevanja in kolektivnih pogajanj
407-1
Svoboda združevanja in kolektivnih pogajanj
34, 92
Otroško delo
Računovodsko poročilo
216
Stran
408-1
Dejavnosti in dobavitelji, izpostavljeni znatnemu tveganju za incidente
otroškega dela
103
Prisilno ali obvezno delo
409-1
Dejavnosti in dobavitelji, izpostavljeni znatnemu tveganju za incidente
prisilnega ali obveznega dela
103
Lokalne skupnosti
413-1
Dejavnosti z vključevanjem lokalne skupnosti, vpliv
107-110
413-2
Dejavnosti s pomembnimi dejanskimi in potencialnimi negativnimi
vplivi na lokalne skupnosti
32, 35, 110, 130,
133, 135, 137
Zdravje in varnost kupcev
416-1
Zagotavljanje zdravja in varnosti kupcev
81-82, 105, 112,
113
416-2
Zagotavljanja varnosti proizvodov na zdravje in varnost
62, 80, 81, 82, 104-
105
Marketing in označevanje
417-1
Zahteve za informacije o izdelkih in storitvah ter označevanje
105
417-2
Reklamacije v zvezi z izdelkom in storitvijo
105
Zasebnost strank
418-1
Zagotavljanje zasebnosti strank in njihovih podatkov
72-73